» » » Plezanje – Vse o vrstah in zgodovini plezanja na naravnih in umetnih plezalnih stenah

Plezanje – Vse o vrstah in zgodovini plezanja na naravnih in umetnih plezalnih stenah

plezanjePlezanje je naravna oblika gibanja, kjer se plezalec  premika navzgor ali navzdol in si pri tem pomaga z rokami in nogami. Izredno radi plezajo že majhni otroci, za njihove prve plezalne korake so primerna notranja in zunanja plezala, ki so vse pogosteje postavljena v urbano okolje.

Glede na način izvajanja, delimo plezanje na štiri glavne podzvrsti.

.

Najbolj priljubljen in poznan je  alpinizem, ki ima tudi najbolj bogato zgodovino, sledijo  urbano, balvansko  in športno plezanje.

.

Vsaka od podzvrsti  ima svoje posebnosti in privlačnosti. V Sloveniji so vse oblike plezanja  izredno priljubljene in beležimo bogato zgodovino in vidne uspehe.

.

Alpinizem – vrhunska oblika gorništva

.

Alpinizem (1) je športna dejavnost, ki ga pogovorno na kratko imenujemo plezanje. Vsekakor je alpinizem vrhunska oblika gorništva, ki sledi samo enemu cilju in to je vzpenjanje, na visoke in težko dostopne vrhove.

.

alpinizem v sloveniji

Alpinisti plezajo  po nezavarovanih in nezaznamovanih smereh, čez težko pristopne ali prehodne vrhove. Za vzpenjanje uporabljajo plezanje, hojo in tudi smučanje.

.

Tudi alpinizem delimo na več podzvrsti, osnovna delitev je letni alpinizem in zimski alpinizem.

.

Pod letni alpinizem prištevamo plezanje več raztežajnih skalnih smeri, kjer plezalci napredujejo v tehniki prostega in tehničnega plezanja.

.

Na kratko takšno plezanje imenujemo tudi skalno plezanje (2).

.zimsko plezanje

Zimski alpinizem zajema ledno plezanje, plezanje snežno lednih smeri, plezanje kombiniranih smeri, alpinistično smučanje in deskanje.

.

Pod zimski alpinizem prištevamo tudi turno smučanje in zimske pristope na vrhove.

.

Prosto plezanje

.

Pri prostem plezanju (3) plezalec za napredovanje v skali, uporablja kombinacijo svojega znanja, moči in naravnih razčlemb, ki jih nudi skala.

Tehnične pripomočke, kot so klini, vponke, zatiči in podobno, uporablja izključno samo za varovanje.

.

Tehnično plezanje

.

Pri tehničnem plezanju (4) si plezalci pomagajo z vsemi dovoljenimi tehničnimi pripomočki.
To je tudi glavna razlika med prostim in tehničnim plezanjem.tehnično plezanje
Pri prostem plezanju plezalci uporabljajo samo svoje roke in noge in so pripomočki  samo za varovanje, medtem, ko lahko pri tehničnem plezanju plezalci uporabijo vse pripomočke in jih pri plezanju tudi uporabljajo.
Običajno se odvija v plezalnih smereh, kjer prosto plezanje verjetno ne bi bilo mogoče ali bi bilo zelo oteženo.
.

Tudi zaledeneli slapovi in ledene grape vabijo plezalce

.

Ledno plezanje se izvaja po zaledenelih slapovih in lednih odstavkih. Zelo priljubljeno je tudi plezanje tako imenovanih  drytooling (5), plezanje kombiniranih snežno ledenih smeri.

Pri tej kombinaciji se plezalci premikajo podobno kot pri lednem plezanju, vendar je poleg ledu, plezalna podlaga še skala in sneg.

Pri lednem plezanju (6) plezalci uporabljajo ledna orodja. Osnova so bajla, oz. cepin in dereze. Kadar plezalci plezajo v vodstvu, za varovanje uporabljajo ledne vijake.

.

Težavnost lednega plezanja se ocenjuje z lednimi ocenami, ki so odvisne od naklona in oblike ledu. Led, po katerem plezalci plezajo, se kaže v mnogih oblikah. Najpogosteje je to slap, ki je nalepljen na steno in razne sveče ali ledne gobe.

.

Na dejansko težavnost vplivajo tudi trenutne razmere v lednem slapu, običajno trdota ledu in količina ledu.

.

V Sloveniji je ledno plezanje izredno priljubljeno in ljubitelji lednega plezanja, vsako leto zgradijo umetne ledne slapove. Najbolj obiskana sta ledna slapova v Solčavi in Mlačca pri Mojstrani.

.

ledno plezanje
Ledeni slap pri Mojstrani – vir mojstrana.com

Tudi v lednem plezanju potekajo tekmovanja, v Sloveniji od leta 2003, poteka tekmovanje za Slovenski ledni pokal, ki vključuje hitrostno in težavnostno plezanje.

Glede na težavnost lednega plezanja, spada ta oblika športa, med nevarnejše oblike alpinizma. Kljub varovanju, je padec na ledenem slapu pogosto usoden za plezalca.

.

Športno plezanje

.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je športno plezanje (7) razvilo iz alpinizma.
Alpinisti so v tistem času, pričeli izvajati posebno obliko plezanja, ki jo imenujemo free climbing ali prosto plezanje.
Nov slog plezanja je bil drugačen predvsem pri uporabi alpinističnih pripomočkov, saj pri tem slogu plezalec prosto pleza po skalnih razčlembah in je seveda varovan, a za napredovanje ne uporablja tehničnih pripomočkov.
.
športno plezanje
Prosto plezanje se je v Evropo razširilo iz Amerike in doživelo velik razcvet. Razvila se je nova športna disciplina, ki jo imenujemo športno plezanje.
.

Umetne plezalne stene

.

Športno plezanje se je sprva odvijalo samo na plezališčih v naravi, a kmalu se je pokazala potreba po umetnih plezalnih stenah. 
.
Umetne plezalne stene delimo na nizke, bolder stene in na visoke stene. Pri nizkih plezalnih stenah se ne uporablja vrvi, pri visokih stenah pa veljajo ista pravila kot na plezališču.
umetna plezalna stena
Umetne plezalne stene imajo v športnem plezanju velik pomen.
Na njih se odvijajo vsa pomembna tekmovanja, izreden pomen pa imajo tudi za vzgojo mladih plezalcev, ki se urijo na nizkih plezalnih stenah.
.
V raznih telovadnicah, športnih centrih in tudi v domačem okolju, vse pogosteje srečujemo posebne plezalne stene za otroke.
.
Športno plezanje delimo na klasično športno plezanje, ki poteka v nizkih stenah in na plezališčih, na balvansko plezanje, ki se odvija na balvanih in spodnjih delih sten, ter na športno plezanje v visokih stenah. 
.
plezalna stena za otroke
Športno plezanje v visokih stenah se odvija v smereh, ki so daljše od enega raztežaja in morajo biti ustrezno varovane s svedrovci in varovališči.
 .

Balvaniranje ali bouldering

.

Prvi zabeleženi podatki o balvanskem plezanju zasledimo konec devetnajstega stoletja in sicer v Italiji, Franciji in Angliji.

Izraz balvaniranje (8) izhaja iz angleške besede bouldering, ki so jo prvi začeli uporabljati Britanci.

.Balvaniranje ali bouldering

Balvansko plezanje se je dolga leta izvajalo samo za trening ali užitek. Kot športno panogo ga je kot prvi zagovarjal plezalec John Gill (9), ki se je v petdesetih letih specializiral za to disciplino.

.

Balvaniranje je vzpenjanje na balvane, ki niso višji od odskočne višine.  Poteka brez vrvi in se izvaja na naravnih balvanih, ki so običajno ledeniškega ali podornega izvora.

.

Vse pogosteje se pleza tudi na umetnih balvanih in plezalnih stenah, ki so pogosto nameščeni v športnih dvoranah, telovadnicah, šolah in podobno.

.

balvansko plezanje

Pri posebnem slogu balvanskega plezanja je predvsem poudarek na moči, natančnosti in dinamiki gibanja. Pri tej obliki plezanja ni toliko poudarka na vzdržljivosti, ki je potrebno pri klasičnem športnem plezanju.
.
Pri balvanskem plezanju plezalci plezajo na višinah od tri do pet metrov, kar tudi močno zmanjša možnost poškodb. Kadar se pleza nad sedem metrov, to imenujemo soliranje, pogosto pa jih označimo tudi kot high ball ali balvanske probleme.
.
Pri balvanskem plezanju ne potrebujemo zahtevne opreme. Osnovna oprema za balvansko plezanje so plezalni čevlji in magnezij za preprečevanje potenja rok.
Za varovanje pri padcih, plezalci pod balvan ali pod umetno steno položijo penaste blazine.
.
Crash pad ali penasta blazina ima več namenov. Pri plezanju v naravi, z njo zaščitimo neraven teren in ublažimo morebitne padce, pri plezanju v notranjih plezalnih centrih, pa so namenjene predvsem temu, da ublažijo padec plezalca.
.

Nevarnosti urbanega plezanja

.

Urbano plezanje lahko v osnovi delimo na plezanje po urbanih objektih  ali stavbah in na rekreacijsko plezanje po drevesih.

.Buildering - nočno plezanje

Izraz urbano (10) ali nočno plezanje, je pravzaprav skoraj nepoznan. V uporabi je bolj slengovski izraz buildering, ki je sestavljen iz besed building in bouldering. Plezalci s tem izrazom opisujejo glavne značilnosti tega plezanja, se pravi plezanje na stavbe in balvansko plezanje.

.

Buildering ali urbano plezanje na veliki višini in brez uporabe varovalnih pripomočkov, je lahko izredno nevaren šport. V večini držav je tudi zakonsko prepovedan, zato plezalci te podvige izvajajo ponoči, a se kljub temu pogosto srečajo s policijo.

Poznamo nekaj splektularnih urbanih vzponov, kjer so plezalci prosto solirali na nebotičnike ali druge visoke zgradbe. Takšnih plezalcev je malo, vsekakor se lastniki zgradb s tem plezanjem običajno ne strinjajo.

.

Buildering poznamo predvsem kot solo šport, a tudi v tej panogi, so se navdušenci pričeli združevati in pričeli organizirati tekmovanja.urbano plezanje

Prav tako plezajo nove smeri in imajo sistem ocenjevanja po težavnostnih stopnjah.

.

Zgodovinski vzponi v Julijskih alpah

.

Zgodovina plezanja v Sloveniji je izredno bogata, zato tukaj povzemamo podatke iz knjige Naš alpinizem, ki sta jo že leta 1932 napisala Mirko Kazelj in Herbert Drofenik. Ta bogata kulturna in gorniška dediščina, je bil prvi plezalni vodnik za Julijske alpe in so ga kasneje še trikrat izdali v prenovljeni obliki. (A)

.

Kratek zgodovinski pregled  vzponov v Julijskih alpah:

.

  • Triglav se v pismenih virih prvič omenja že leta 1073 in sicer v darovalni listini Henrika IV.,ki je s to listino podaril lovne pravice na Bledu in sicer brixenškemu škofu. (Summae vertex Creinae)

.

  • Ime Triglav je bilo v rabi že 250 let pred Valvazorjem, čeprav ga v najstarejših listinah imenujejo tudi Krma. Prvič Triglav omenijo z imenom Veliki Terglau v karti blejskega ozemlja brixenških škofov leta 1701. Karto je izrisal gorjanski župnik Matija Ločnikar.

.

  • Prvi je leta 1777 poizkušal priplezati na Triglav Baltazar Haquet, francoski zdravnik in naravoslovec. Sam se je podal na pot iz Srednje vasi čez Konjščico in Tosc, preko Velega Polja. Od tam je želel na vrh, a mu ni uspelo.

.

vzpon na Triglav

  • Šele leta 1778 so štirje srčni možje osvojili tega mogotca. To so bili ranocelnik iz Stare Fužine Lovrenc Willonitzer ( v nekaterih virih je omenjeno tudi Wilomitzer), lovec Štefan Rožič, rudar Matevž Kos in kmet, ter rudar Luka Korošec.

.

  • Po prvi osvojitvi mogočne gore, so se kmalu pričeli vzponi. Haquet je leta 1779 sporočil, da je sam osvojil vrh Triglava, a o tem ni dokazov ali zapisov.

.

  • Leta 1780 je baron Zois na Velem polju zgradil zavetišče in kočo Zajezeram. Leta 1808 so Triglav obiskali prvi slovenski pohodniki ali turisti, kakor so jih takrat imenovali. To sta bila brata Dežman in Valentin Stanič.

.

  • Poleg Triglava, je v daljni zgodovini, pozornost alpinistov vzbudil tudi Mangart.

.

Prvi plezalni vzponi v Julijskih alpah, se pričnejo šele s Kugyjevimi vzponi:

  • Leta 1878 se dr. Blodig vzpne iz Trente skozi grapo na Jezercu, na Jalovec.
  • plezanje slovenija
    JALOVEC Vir:gore-ljudje.net

    Leta 1886 dr. Tuma prepleza severno steno Mojstrovke.

  • Leta 1888 dr. Kugy prepleza severno steno Razorja, 1889 severno steno Prisojnika, 1891 Mali Mangart, 1987 severno steno Škrlatice in Oltar iz Velike Dnine.

.

Tukaj je naštetih samo nekaj prvenstvenih vzponov na naše prelepe gore, vsekakor pa so ti pogumni možje posejali seme današnjega modernega alpinizma. Viri: (B) (C) (D)

The following two tabs change content below.