Pri svetovanju v zvezi s prenovami stanovanj in nasveti za opremljenost doma, se v skoraj 90% primerov srečam z vprašanjem kako odstraniti vlago v stanovanju, ki ga prenavljamo.
Zadnji primer, s temeljitim posegom k odpravljanju vlage v starejši hiši, sem spisal na primeru adaptacije starejše hiše (kjer smo se lotiti podrezave zidnih sten in fizično onemogočili dostop kapilarni vlagi po stenah).
Za primere, ko niste v fazi tako drastičnega posega v zidove hiše ali stanovanja, sem pripravil spodnji prispevek
Najprej beseda ali dve o vlagi na splošno
Vlaga, kot takšna, je zmes različnih plinov. Pretežni del teh plinov sestavljajo vodni hlapi.
V prostoru se vlaga meri v % in sicer od 0% do 100%. To, kakšno vlago imamo v prostoru, je odvisno od naslednjih dejavnikov:
- kakšna je temperatura prostora
- kakšen je pretok zraka, torej zračenje prostora
- v katerem letnem času merimo vlago
- kakšno je vreme na dan merjenja vlage
Mimogrede, tudi to, koliko ljudi se nahaja v merjenem prostoru, vpliva na rezultat izmeritev.
Kakšen odstotek vlažnosti prostora je normalen?
Povprečna družina s svojimi aktivnostmi ustvari cca 12 litrov vlage na dan.
Med glavne aktivnosti sodijo kuhanje, tuširanje in kopanje in pranje posode.
Optimalna izmerjena vlaga prostora poleti je med 45% in 60%.
Zakaj nastaja dodatna vlaga v stanovanju?
Razlogov zakaj pride do povečanja vlažnosti v prostorih, je več.
Eden izmed bolj pogostih, je pronicanje vlage skozi pore v stenah. Ker so stene iz različnih materialov, te različno dihajo. Stene imajo porozno strukturo in drobne razpoke, skozi njih pa pronica vlaga od zunaj.
Druga, tudi precej pogosta možnost za nastanek dodatne vlage v hišah (predvsem pri starejših), je kapilarnost slabih temeljev. Predvsem starejši temelji imajo napake v izolaciji in ni malokrat, da so temelji neprekinjeno v stiku z vodo. Ta vlaga se potem dviguje od temeljev po steni navzgor lahko do višine nad 1 meter in pol.
Tretji razlog je vodna para. Vodna para lahko kondenzira. V prostorih, kjer imamo slabo zračenje, pride do presežne vlage, recimo ob uporabi sušilnih strojev in pomivalnih strojev, te kapljice pa se začnejo nabirati na stenah in v kotih.
Odvisno od namembnosti prostorov je idealna stopnja vlažnosti med 45% in 60%. Vlaga v stanovanju višja od te, se pokaže kot madeži plesni na stenah, kondenzacija (zarošena okna in vrata), odlepljanje tapet, občutek hladu in v obliki alergij (pršice za svoj razvoj potrebujejo vlago).
Prostori, v katerih se vlaga v stanovanju največkrat pojavi, so garderobne omare in majhne sobe, kleti, kopalnice, kuhinje, prostor pod stopniščem, koti predsob in podobno.
Nepoznan vpliv vlage?
Vlaga v stanovanju vpliva na stopnjo izolacije materiala.
Ena izmed slabosti vlage (ki jo očitno premalo poznamo) je tudi ta, da vlaga v stanovanju vpliva tudi na izolacijo materiala prostora. Večja kot je vlaga, slabša je izolacija prostora. Že pri 4% vlagi se učinek izolacije zmanjša za 50%.
Kako odstraniti vlago v stanovanju?
Metod je več, tako, da jih vseh podrobno ne bom opisal. Bom pa vam jih predstavil:
- najlažja pot je, da spremenimo bivalne navade. Pogostejše prezračevanje prostorov, prepih vsakih nekaj ur in podobno pomaga. Zelo.
- vgradite lahko mehansko prezračevanje.
- nekateri se odstranjevanja vlage lotevajo z najrazličnejšimi termokeramičnimi premazi.
- nekateri se lotijo vlage s fungicidi.
- za manjše pojave vlage, obstajajo produkti Ceresit, ki jih postavite v omare in garderobne sobe in z njimi “potegnete” vlago iz prostora.
- temeljit in res učinkovit pristop (a ne poceni), je še posebej v starih hišah, podrezava zidov in njihovo podlaganje z izolativnimi materiali (povezavo do primera sem naredil že v vrhu prispevka).
- nekateri montirajo in nabavljajo inverterje.
- drugi spet nabavijo razvlaževalce prostorov. Njihove cene na trgu so od 100 do 300€. Močnejši so namenjeni za večje prostore in tudi litrov vlage lahko izčrpajo več, drugi spet imajo avtomatski iztek vlage iz teh aparatov in lahko delujejo nenehno.
Postopka odstranjevanja vlage se je najbolje lotiti tako, da si najprej za tistih 10€ ali 15€ kupite napravo, ki vam izmeri vlago v prostoru. Ob povprečni temperaturi 22 stopinj, bi moral prostor poleti imeti vlažnost največ do 60%. Pozimi manj (okrog 40%).
Ko vam merilni aparat pokaže (in dokaže) vlažnost, se lotite sanacije. Odvisno od stopnje prevelike vlažnosti priporočam, da izberete metodo, jasno, po tistem starem pravilu:
manj stroškov, če poseg ne zahteva preveč, večji vložek, če gre za “izmerjeno” velik problem.