Pozdravljeni,
za tiste mizarje, ki jih zanima kako meriti uspešnost mizarske spletne strani in po vzoru strani (predvsem iz tujine), ki redno objavljajo rezultate svojega spletnega dela, tudi pri nas prvi torkov zapis v mesecu, namenjamo pregledu rezultatov preteklega meseca. S komentarji, plusi in minusi minulega dela ter pogledom na to kaj nas čaka v prihodnosti.
Morda na tak način dobite preblisk kako meriti uspešnost mizarske spletne strani, ki jo imate sami.
Zraven, zdaj že pol letne objave rezultatov dinamike pridobivanja povpraševanj za naše naročnike, smo v preteklem mesecu bolj detaljno vpeljali model spremljanja kakovosti pridobljenih povpraševanj.
Tisti, ki nas spremljate redno, veste, da smo v prve pol leta delovanja vodili evidenco števila pridobljenih povpraševanj.
In, da je bil glavni fokus (zraven vzpostavitve delovanja spletne strani in dodajanja kakovostnih vsebin) usmerjen v doseganje dobrih pozicij spletne strani v Googlu, hkrati pa v to, da se sploh začnejo pridobivati prva povpraševanja.
Zdaj so ti prvi cilji za nami (v času pisanja tega prispevka je Mizarstvo.si še vedno prvo na prvi strani Googla) in tudi prva povpraševanja za naročnike so že vzpostavljena.
Zato smo v minulem mesecu (zraven dodajanja vsebin za naročnike in še en kup dela na analitiki) glavni fokus razvoja strani posvečali temu, da izdelamo model po katerem merimo kakovost prejetih povpraševanj.
Na povezavi kjer objavljamo rezultate, lahko vidite prvi rezultat tega.
Prejeta povpraševanja delimo na troje (nizka, srednja, visoka).
Nizko vrednost povpraševanja dodelimo kontaktom, ki imajo takšne oznake:
| preverja konkurenco |
| ni oddal telefonske |
| podjetje išče popravilo polken |
| išče popravilo amortizerja na stopnicah |
| ponuja deske/oglas |
| javni razpis |
| ponuja storitev |
| drugo |
Jasno, ker nam je želja, da je vrstica “drugo” čim bolj prazna (in, da za vsak kontakt natančno vemo zakaj je “manj kakovosten”), se bo ta razdelek v prihodnosti sigurno siciral še na natančnejše podatke.
Generalno pa v nizko kakovosten kontakt uvrstimo povpraševanje, kjer ni oddane telefonske številke, kjer zaznamo čez telefonski pogovor, da oseba samo testira konkurenco, kjer sploh ne gre za povpraševanje (ampak nam ponujajo recimo ročne žage, ipd…).
Srednjo vrednost dodelimo kontaktom (zaenkrat po spodnjem):
| odda telefon, odda email, ampak primerja med ponudbami |
| poklical, povprašuje |
| izrazil željo po pogovoru, oddal telefon |
| želi ponudbo, oddal telefon |
| se je informiral po telefonu |
Kot lahko vidite iz stolpca, v kontakte s srednjo vrednostjo, poknemo tiste, ki oddajo telefonsko številko. Telefonska številka (veljavna) je že dober pokazatelj interesa povpraševalca za nakup. Navsezadnje, telefonske kontakte tudi obdelamo sami (odvisno od naročnika) in nato dobimo še boljši filter kakovostnih kontaktov za naprej.
Visoko vredne kontakte štejemo po spodnjem:
| želi pogovor |
| želi ogled |
| želi ponudbo |
| želi izmero |
Z njimi je opravljen pogovor in iz njihove strani je izražena namera po naslednji akciji (želi ponudbo, ne samo informativno, želi ogled, želi pogovor v živo, želi izmero,…)
Jasno, vse tri skupinice, smo v preteklem mesecu samo “nastavili”. Zdaj se njihova analitika in delo na njih komaj začne 🙂
Je pa dobro, da naši spremljevalci vedo kako spremljamo kontakte dodatno.
Ali povpraševanje, ki smo ga uvrstili v visoko kakovosten kontakt, pomeni že zanesljivo prodajo?
Sicer se res trudim ob čimveč priložnostih (v ostalih prispevkih na blogu) razložiti, da tudi visoko kakovosten kontakt še ni zanesljiva prodaja, a bom vseeno še enkrat tu.
Odgovor zakaj tudi iz naše strani označen kontakt za visoko kakovosten kontakt, še ne pomeni zanesljivo realizirane prodaje, je preprost.
Primer: recimo, da naš naročnik povpraševalcu, ki smo ga sami prefiltrirali in se z njim pogovorili (ter zaznali “visoko” željo po nakupu), da ceno za na primer, izdelavo postelje, 1.000.000€.
Nakupa ne bo. Razen, če je povpraševalec arabski šejk 🙂
Ali pa, da mizar ponudbo odda samo po mailu. In še to čez 14 dni. Nakupa spet ne bo.
Ali pa (kar niti ni tako nepogosto), da mizar povpraševalca pokliče prepozno. Kupec pa vmes kupi drugje.
Zakaj nas bolj kot količina vseeno zanima kakovost povpraševanj?
Sicer smo v prve pol leta delovanja večino naporov in energije pri nas vložili v to, da smo prišli do povpraševanj, a tisti, ki nas boste spremljali v prihodnosti, boste opazili, da bo vedno več energije šlo v to, da so kontakti kakovostni in ne, da jih je čimveč.
Odgovor zakaj je temu tako, je tudi preprost.
Že nekateri drugi spletni projekti so nas naučili, da je bolje, da na spletno stran dobite maksimalno kakovostno publiko. Ki se za vaše produkte zanima, ki jih zanima cena, in, ki jih zanima vaša storitev.
Kdor svoj spletni nastop gradi samo na tem, da ima njegova spletna stran velik obisk (in posledično raznovrstna povpraševanja po vsem mogočem, samo po tem kar dejansko prodaja, ne), pade v tisto znano svetovno povprečje učinkovitosti spletnih strani.
Ki znaša cca. 0,5%.
Da, prav ste prebrali. V povprečju spletne strani konkretno konvertirajo z 0,5% uspešnostjo.
Preprost izračun pove, da vam bo kontakt pri 10.000 naravnega obiska po tej logiki pustilo 50 obiskovalcev. Da bi prišli do 100 sledi (kontaktov), boste morali svoj naravni promet na strani, dvigniti na 20.000 obiskovalcev.
Kdor dela v spletnem svetu vsaj nekaj časa, dobro ve, koliko časa, stroškov in energije gre v dosego takšnega cilja.
In, da tudi tak cilj, še vedno ni garancija nakupa.
A ni bolje potem, po drugi strani, raje takoj začeti z dvigovanjem teh 0,5%?
Sprememba na 1% (pri istem obisku) pomeni novih 50 sledi (v našem primeru povpraševanj).
In še: podatki, ki jih navajam v poročilu so definirani tako:
“Podatki vključujejo rezultate iz celotnega sistema spletnega nastopa Mizarstvo.si brez direktnih telefonskih klicev naročnikom, elektronskih sporočil direktno naročnikom in brez kontaktov, ki so preko spletnega sistema Mizarstvo.si kliknili na spletne strani naročnikov.”
Teh zaenkrat ne znamo izmeriti (oz. ni zahteve iz strani naročnika, da se na njegovih spletnih straneh vpne konverzijska koda).
Dodatno v zgornjo evidenco ne vključujemo prejetih kontaktov iz naslova “downloadov” priročnikov in koristnih brošur naročnikov. Čeprav te vodimo (in smo z njihovo številko zadovoljni), jih ne mešamo v zgornje skupine, ker so primerni za emailing in negovanje.
In za morebitno odločitev za sodelovanje z naročnikom nekoč v prihodnosti.
Toliko tokrat.
Uspešno.
p.s.: o tem, da smo dodali tudi evidenco spremljanja kontaktov ne samo po naročniku, ampak tudi po vrsti programa za katere se povpraševalec zanima, pa v katerem izmed bodočih prispevkov.
Še ena reč v vednost:
kriterije za to kam uvrstimo kontakt, želimo na Mizarstvo.si, imeti postavljene zelo visoko. Čeprav nam je želja, da bo v bodoče čimveč kakovostnih kontaktov, “zelo neradi” kontakt uvrstimo v najvišji razred.
Če povpraševalec izpolnjuje “vse pogoje” za to, da je uvrščen kot visoko kakovosten kontakt, ga bomo vseeno po vsej verjetnosti uvrstili med srednje kakovostnega. Samo tam kjer smo prepričani, da gre za res dobro povpraševanje (in ne firbcanje, primerjanje s konkurenco, zbiranje ponudb in podobno), bomo kontaktu dali oznako visoko kakovosten kontakt.
Tudi zato je v “srednji razred” uvrščenih (zaenkrat) največ kontaktov. Hkrati pa tak pristop za nas pomeni vedno rezervo, da nek kontakt za naročnika lahko še bolj “ogrejemo za nakup”.