Plezanje je naravna oblika gibanja, kjer se plezalec premika navzgor ali navzdol in si pri tem pomaga z rokami in nogami. Izredno radi plezajo že majhni otroci, za njihove prve plezalne korake so primerna notranja in zunanja plezala, ki so vse pogosteje postavljena v urbano okolje.
Glede na način izvajanja, delimo plezanje na štiri glavne podzvrsti.
.
Najbolj priljubljen in poznan je alpinizem, ki ima tudi najbolj bogato zgodovino, sledijo urbano, balvansko in športno plezanje.
.
Vsaka od podzvrsti ima svoje posebnosti in privlačnosti. V Sloveniji so vse oblike plezanja izredno priljubljene in beležimo bogato zgodovino in vidne uspehe.
.
Prosto plezanje
.
Pri prostem plezanju (3) plezalec za napredovanje v skali, uporablja kombinacijo svojega znanja, moči in naravnih razčlemb, ki jih nudi skala.
Tehnične pripomočke, kot so klini, vponke, zatiči in podobno, uporablja izključno samo za varovanje.
.
Tehnično plezanje
.
- Vponke
- Reverso
- Plezalni pas
Tudi zaledeneli slapovi in ledene grape vabijo plezalce
.
Ledno plezanje se izvaja po zaledenelih slapovih in lednih odstavkih. Zelo priljubljeno je tudi plezanje tako imenovanih drytooling (5), plezanje kombiniranih snežno ledenih smeri.
Pri tej kombinaciji se plezalci premikajo podobno kot pri lednem plezanju, vendar je poleg ledu, plezalna podlaga še skala in sneg.
Pri lednem plezanju (6) plezalci uporabljajo ledna orodja. Osnova so bajla, oz. cepin in dereze. Kadar plezalci plezajo v vodstvu, za varovanje uporabljajo ledne vijake. Obvezna je plezalna čelada.
.
Težavnost lednega plezanja se ocenjuje z lednimi ocenami, ki so odvisne od naklona in oblike ledu. Led, po katerem plezalci plezajo, se kaže v mnogih oblikah. Najpogosteje je to slap, ki je nalepljen na steno in razne sveče ali ledne gobe.
.
Na dejansko težavnost vplivajo tudi trenutne razmere v lednem slapu, običajno trdota ledu in količina ledu.
.
V Sloveniji je ledno plezanje izredno priljubljeno in ljubitelji lednega plezanja, vsako leto zgradijo umetne ledne slapove. Najbolj obiskana sta ledna slapova v Solčavi in Mlačca pri Mojstrani.
.
Tudi v lednem plezanju potekajo tekmovanja, v Sloveniji od leta 2003, poteka tekmovanje za Slovenski ledni pokal, ki vključuje hitrostno in težavnostno plezanje.
Glede na težavnost lednega plezanja, spada ta oblika športa, med nevarnejše oblike alpinizma. Kljub varovanju, je padec na ledenem slapu pogosto usoden za plezalca.
.
Športno plezanje
.
Športno plezanje je tudi v Sloveniji izredno priljubljeno, zato imamo pestro ponudbo plezalnih klubov in plezališč, kjer lahko plezalci vadijo.
.
Čeprav mnogi plezalci plezajo neorganizirano, se večina vključuje v razne organizacijske oblike. Običajno se najprej vključijo v alpinistične odseke in sekcije pri planinskih društvih, kar je še vedno najbolj razširjena oblika.
.
Zaradi velikega povpraševanja in želje po plezanju, so začeli ustanavljati športno plezalne odseke. Ta oblika se je razvila predvsem v okoljih, kjer so se pojavile številne skupine otrok, ki so potrebovali dobro organizirano redno vadbo in usposobljene inštruktorje.
.
Naslednja oblika združevanja športnih plezalcev so plezalni in alpinistični klubi, ki sicer delujejo pod okriljem planinskih društev, a so samostojni. Delujejo po določilih zakona o društvih in so tudi največji pobudniki in organizatorji mnogih tekmovanj v športnem plezanju.
.
10 najbolj znanih slovenskih spletnih strani plezalnih klubov in plezališč, ki ponujajo športno plezanje
.
Alpinistični klub Slovenska Bistrica
.
Balvanija – Balvanski plezalni center Ljubljana
.
Plezalna stena Balvanija
.
Plezalna stena Balvanija je rezultat vztrajnih prizadevanj, da tudi v Ljubljani dobimo moderno plezalno steno. Stena je razdeljena na dva tematsko ločena dela, desni in levi del stene.
.
Desni del stene je namenjen raznim plezalnim tečajem in šolam plezanja.
.
Prednost desnega dela stene je ta, da je ločena od preostalega dela stene in s tem omogoča nemoteno odvijanje programov in vadb plezalnih šol.
.
Stena je moderna, z velikim številom oprimkov in možnih smeri, zato je primerna za začetniške in specifične treninge.
.
V času, ko se na desnem delu stene ne odvijajo tečaji ali vadbe, jo lahko uporabljajo tudi drugi plezalci, prav tako pa jo lahko najamejo zunanje skupine.
.
Levi del stene Balvanije, je namenjen izključno samostojnim obiskom. Stena premore stalno postavitev 100 balvanskih problemov, vse od težavnosti 5a do 7b+.
.
Smeri so razdeljene glede na težavnost in označene z osmimi različnimi barvami oprimkov.
.
Power wal je posebna stena, ki ima 30 stopinjski naklon in je opremljena s simetrično postavljenimi identičnimi oprimki. Stena je namenjena vsem plezalcem, ki želijo še izpopolniti svojo tehniko in hitreje napredovati.
.
Plezalni klub stena Ljubljana
.
Plezalni klub Stena deluje v Ljubljani, zrasel je okoli balvanske stene na Parmovi ulici. Leta 2008 se je pričela graditi plezalna zgodba, ki povezuje plezalne navdušence, tako začetnike, kot rekreativce in vrhunske športne plezalce.
.
Člani plezalnega kluba Stena so izredno motivirani za trening plezanja in z veseljem predajajo znanje mlajšim in manj izkušenim.
.
Skupaj potujejo po domačih in tujih plezališčih, se družijo ob plezalnih debatah in seveda plezajo, plezajo..
.
Skozi leta je nastala prijetna klubska scena, kjer so vedno dobrodošli novi plezalci.
.
Uporaba balvanske stene, ki jo upravlja plezalni klub Stena
.
Plezališče Črni Kal
.
Plezališče Črni Kal, je drugo največje plezališče v Sloveniji. Nahaja se nad majhno vasico Črni kal, ki se stiska pod naravno pregrado Kraškega roba.
.
Plezališče je namenjeno tako začetnikom, kot tudi resnično izkušenim plezalcem.
.
Plezalne smeri, ki jih je kar 275, potekajo v dolžini 500 metrov. Smeri so speljane po sivih apnenčastih ploščah in rahlo previsni pečini.
.
Vznožje plezališča je je tudi v poletnih mesecih v senci, v času burje pa je v zavetju.
Zaradi izredne lege, se na to plezališče podajajo mnoge plezalne družine, z majhnimi otroci.
.
Društvo plezalcev Koper
.
Društvo plezalcev Koper je bilo ustanovljeno leta 1999 in ima uradni sedež na Škofijah, kjer imajo tudi umetno plezalno steno.
.
Umetna plezalna stena ima obliko tunela in premore okoli 120 kvadratnih metrov plezalne površine.
.
Na osnovni konstrukciji so lesene opažne plošče, na njih je pritrjenih 2000 oprimkov.
.
Za varovanje so pod plezalno steno nameščene blazine.
.
Društvo se ukvarja z mnogimi aktivnostmi, od leta 2000 so izpeljali več tečajev športnega za pripravnika športnega plezanja in za športnega plezalca.
.
Sodelujejo tudi z osnovno šolo, kjer vodijo plezalni krožek, prav tako že vrsto let sodelujejo z planinskim društvom Domžale, pri organizaciji Johanovega memoriala.
Plezajo tudi v naravnih plezališčih Kraškega roba, kjer tudi vsako leto organizirajo čistilno akcijo.
.
Umetna plezalna stena Kamp Koren
.
Kamp Koren je že od samega nastanka naravnan k varovanju narave, zato je v samem kampu veliko zanimivosti, ki jih nismo vajeni. Nasadili so nasade zelišč, ki jih lahko gostje kampa brezplačno natrgajo. Prav tako lahko v trgovini dobite eko izdelke in zdravo hrano.
.
Seveda pa so največje zanimivosti namenjene rekreaciji gostov. Poleg igrišča za odbojko na mivki, izposoje koles in loparjev za namizni tenis, so poskrbeli tudi za ljubitelje športnega plezanja.
.
Postavili so 8 metrski plezalni stolp, kjer je možnost plezanja s treh strani. Plezalni stolp lahko najamejo posamezniki ali skupine in je namenjen za plezanje začetnikov ali za trening že izkušenih športnih plezalcev.
.
V kampu lahko najamete tudi plezalnega inštruktorja, ki vas bo varno popeljal po prvih korakih športnega plezanja..
Umetne plezalne stene
.
Prvi zabeleženi podatki o balvanskem plezanju zasledimo konec devetnajstega stoletja in sicer v Italiji, Franciji in Angliji.
Izraz balvaniranje (8) izhaja iz angleške besede bouldering, ki so jo prvi začeli uporabljati Britanci.
.
Balvansko plezanje se je dolga leta izvajalo samo za trening ali užitek. Kot športno panogo ga je kot prvi zagovarjal plezalec John Gill (9), ki se je v petdesetih letih specializiral za to disciplino.
.
Balvaniranje je vzpenjanje na balvane, ki niso višji od odskočne višine. Poteka brez vrvi in se izvaja na naravnih balvanih, ki so običajno ledeniškega ali podornega izvora.
.
Vse pogosteje se pleza tudi na umetnih balvanih in plezalnih stenah, ki so pogosto nameščeni v športnih dvoranah, telovadnicah, šolah in podobno.
.
Nevarnosti urbanega plezanja
.
Urbano plezanje lahko v osnovi delimo na plezanje po urbanih objektih ali stavbah in na rekreacijsko plezanje po drevesih.
.
Izraz urbano (10) ali nočno plezanje, je pravzaprav skoraj nepoznan. V uporabi je bolj slengovski izraz buildering, ki je sestavljen iz besed building in bouldering. Plezalci s tem izrazom opisujejo glavne značilnosti tega plezanja, se pravi plezanje na stavbe in balvansko plezanje.
.
Buildering ali urbano plezanje na veliki višini in brez uporabe varovalnih pripomočkov, je lahko izredno nevaren šport. V večini držav je tudi zakonsko prepovedan, zato plezalci te podvige izvajajo ponoči, a se kljub temu pogosto srečajo s policijo.
Poznamo nekaj splektularnih urbanih vzponov, kjer so plezalci prosto solirali na nebotičnike ali druge visoke zgradbe. Takšnih plezalcev je malo, vsekakor se lastniki zgradb s tem plezanjem običajno ne strinjajo.
.
Buildering poznamo predvsem kot solo šport, a tudi v tej panogi, so se navdušenci pričeli združevati in pričeli organizirati tekmovanja.
Prav tako plezajo nove smeri in imajo sistem ocenjevanja po težavnostnih stopnjah.
.
Zgodovinski vzponi v Julijskih alpah
.
Zgodovina plezanja v Sloveniji je izredno bogata, zato tukaj povzemamo podatke iz knjige Naš alpinizem, ki sta jo že leta 1932 napisala Mirko Kazelj in Herbert Drofenik. Ta bogata kulturna in gorniška dediščina, je bil prvi plezalni vodnik za Julijske alpe in so ga kasneje še trikrat izdali v prenovljeni obliki. (A)
.
Kratek zgodovinski pregled vzponov v Julijskih alpah:
.
- Triglav se v pismenih virih prvič omenja že leta 1073 in sicer v darovalni listini Henrika IV.,ki je s to listino podaril lovne pravice na Bledu in sicer brixenškemu škofu. (Summae vertex Creinae)
.
- Ime Triglav je bilo v rabi že 250 let pred Valvazorjem, čeprav ga v najstarejših listinah imenujejo tudi Krma. Prvič Triglav omenijo z imenom Veliki Terglau v karti blejskega ozemlja brixenških škofov leta 1701. Karto je izrisal gorjanski župnik Matija Ločnikar.
.
- Prvi je leta 1777 poizkušal priplezati na Triglav Baltazar Haquet, francoski zdravnik in naravoslovec. Sam se je podal na pot iz Srednje vasi čez Konjščico in Tosc, preko Velega Polja. Od tam je želel na vrh, a mu ni uspelo.
.
- Šele leta 1778 so štirje srčni možje osvojili tega mogotca. To so bili ranocelnik iz Stare Fužine Lovrenc Willonitzer ( v nekaterih virih je omenjeno tudi Wilomitzer), lovec Štefan Rožič, rudar Matevž Kos in kmet, ter rudar Luka Korošec.
.
- Po prvi osvojitvi mogočne gore, so se kmalu pričeli vzponi. Haquet je leta 1779 sporočil, da je sam osvojil vrh Triglava, a o tem ni dokazov ali zapisov.
.
- Leta 1780 je baron Zois na Velem polju zgradil zavetišče in kočo Zajezeram. Leta 1808 so Triglav obiskali prvi slovenski pohodniki ali turisti, kakor so jih takrat imenovali. To sta bila brata Dežman in Valentin Stanič.
.
- Poleg Triglava, je v daljni zgodovini, pozornost alpinistov vzbudil tudi Mangart.
.
Prvi plezalni vzponi v Julijskih alpah, se pričnejo šele s Kugyjevimi vzponi:
- Leta 1878 se dr. Blodig vzpne iz Trente skozi grapo na Jezercu, na Jalovec.
-
Leta 1886 dr. Tuma prepleza severno steno Mojstrovke.
- Leta 1888 dr. Kugy prepleza severno steno Razorja, 1889 severno steno Prisojnika, 1891 Mali Mangart, 1987 severno steno Škrlatice in Oltar iz Velike Dnine.
.
Tukaj je naštetih samo nekaj prvenstvenih vzponov na naše prelepe gore, vsekakor pa so ti pogumni možje posejali seme današnjega modernega alpinizma. Viri: (B) (C)