» » » Plezanje – Vse o vrstah in zgodovini plezanja na naravnih in umetnih plezalnih stenah

Plezanje – Vse o vrstah in zgodovini plezanja na naravnih in umetnih plezalnih stenah

plezanjePlezanje je naravna oblika gibanja, kjer se plezalec  premika navzgor ali navzdol in si pri tem pomaga z rokami in nogami. Izredno radi plezajo že majhni otroci, za njihove prve plezalne korake so primerna notranja in zunanja plezala, ki so vse pogosteje postavljena v urbano okolje.

Glede na način izvajanja, delimo plezanje na štiri glavne podzvrsti.

.

Najbolj priljubljen in poznan je  alpinizem, ki ima tudi najbolj bogato zgodovino, sledijo  urbano, balvansko  in športno plezanje.

.

Vsaka od podzvrsti  ima svoje posebnosti in privlačnosti. V Sloveniji so vse oblike plezanja  izredno priljubljene in beležimo bogato zgodovino in vidne uspehe.

.

Alpinizem – vrhunska oblika gorništva

.

Alpinizem (1) je športna dejavnost, ki ga pogovorno na kratko imenujemo plezanje. Vsekakor je alpinizem vrhunska oblika gorništva, ki sledi samo enemu cilju in to je vzpenjanje, na visoke in težko dostopne vrhove.

.

Alpinisti plezajo  po nezavarovanih in nezaznamovanih smereh, čez težko pristopne ali prehodne vrhove. Za vzpenjanje uporabljajo plezanje, hojo in tudi smučanje. V zadnjem času so zelo popularne tudi športne ferate. Za ferate ni potrebna klasična plezalna oprema, ampak zadostuje oprema za ferate. Za pripenjanje namreč uporabljate samovarovalni komplet, s katerim se varujete ob jeklenici.

.

Tudi alpinizem delimo na več podzvrsti, osnovna delitev je letni alpinizem in zimski alpinizem.

.

Pod letni alpinizem prištevamo plezanje več raztežajnih skalnih smeri, kjer plezalci napredujejo v tehniki prostega in tehničnega plezanja.

.

zimsko plezanje

Na kratko, takšno plezanje imenujemo tudi skalno plezanje (2).

.

Zimski alpinizem zajema ledno plezanje, plezanje snežno lednih smeri, plezanje kombiniranih smeri, alpinistično smučanje in deskanje.

.

Pod zimski alpinizem prištevamo tudi turno smučanje in zimske pristope na vrhove.

.

Prosto plezanje

.

Pri prostem plezanju (3) plezalec za napredovanje v skali, uporablja kombinacijo svojega znanja, moči in naravnih razčlemb, ki jih nudi skala.

Tehnične pripomočke, kot so klini, vponke, zatiči in podobno, uporablja izključno samo za varovanje.

.

Tehnično plezanje

.

Pri tehničnem plezanju (4) si plezalci pomagajo z vsemi dovoljenimi tehničnimi pripomočki.
To je tudi glavna razlika med prostim in tehničnim plezanjem.tehnično plezanje
Pri prostem plezanju plezalci uporabljajo samo svoje roke in noge in so pripomočki  samo za varovanje, medtem, ko lahko pri tehničnem plezanju plezalci uporabijo vse pripomočke in jih pri plezanju tudi uporabljajo:
Običajno se odvija v plezalnih smereh, kjer prosto plezanje verjetno ne bi bilo mogoče ali bi bilo zelo oteženo.
.

Tudi zaledeneli slapovi in ledene grape vabijo plezalce

.

Ledno plezanje se izvaja po zaledenelih slapovih in lednih odstavkih. Zelo priljubljeno je tudi plezanje tako imenovanih  drytooling (5), plezanje kombiniranih snežno ledenih smeri.

Pri tej kombinaciji se plezalci premikajo podobno kot pri lednem plezanju, vendar je poleg ledu, plezalna podlaga še skala in sneg.

Pri lednem plezanju (6) plezalci uporabljajo ledna orodja. Osnova so bajla, oz. cepin in dereze. Kadar plezalci plezajo v vodstvu, za varovanje uporabljajo ledne vijake. Obvezna je plezalna čelada.

.

Težavnost lednega plezanja se ocenjuje z lednimi ocenami, ki so odvisne od naklona in oblike ledu. Led, po katerem plezalci plezajo, se kaže v mnogih oblikah. Najpogosteje je to slap, ki je nalepljen na steno in razne sveče ali ledne gobe.

.

Na dejansko težavnost vplivajo tudi trenutne razmere v lednem slapu, običajno trdota ledu in količina ledu.

.

V Sloveniji je ledno plezanje izredno priljubljeno in ljubitelji lednega plezanja, vsako leto zgradijo umetne ledne slapove. Najbolj obiskana sta ledna slapova v Solčavi in Mlačca pri Mojstrani.

.

Tudi v lednem plezanju potekajo tekmovanja, v Sloveniji od leta 2003, poteka tekmovanje za Slovenski ledni pokal, ki vključuje hitrostno in težavnostno plezanje.

Glede na težavnost lednega plezanja, spada ta oblika športa, med nevarnejše oblike alpinizma. Kljub varovanju, je padec na ledenem slapu pogosto usoden za plezalca.

.

Športno plezanje

.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je športno plezanje (7) razvilo iz alpinizma.
Alpinisti so v tistem času, pričeli izvajati posebno obliko plezanja, ki jo imenujemo free climbing ali prosto plezanje.
.
Nov slog plezanja je bil drugačen predvsem pri uporabi alpinističnih pripomočkov, saj pri tem slogu plezalec prosto pleza po skalnih razčlembah in je seveda varovan, a za napredovanje ne uporablja tehničnih pripomočkov.
.
športno plezanje
Prosto plezanje se je v Evropo razširilo iz Amerike in doživelo velik razcvet. Razvila se je nova športna disciplina, ki jo imenujemo športno plezanje.
.

Športno plezanje je tudi v Sloveniji izredno priljubljeno, zato imamo pestro ponudbo plezalnih klubov in plezališč, kjer lahko plezalci vadijo.

.

Čeprav mnogi plezalci plezajo neorganizirano, se večina vključuje v razne organizacijske oblike. Običajno se najprej vključijo v alpinistične odseke in sekcije pri planinskih društvih, kar je še vedno najbolj razširjena oblika.

.

Zaradi velikega povpraševanja in želje po plezanju, so začeli ustanavljati športno plezalne odseke. Ta oblika se je razvila predvsem v okoljih, kjer so se pojavile številne skupine otrok, ki so potrebovali dobro organizirano redno vadbo in usposobljene inštruktorje.

.

Naslednja oblika združevanja športnih plezalcev so plezalni in alpinistični klubi, ki sicer delujejo pod okriljem planinskih društev, a so samostojni. Delujejo po določilih zakona o društvih in so tudi največji pobudniki in organizatorji mnogih tekmovanj v športnem plezanju.

.

10 najbolj znanih slovenskih spletnih strani plezalnih klubov in plezališč, ki ponujajo športno plezanje

.

V Sloveniji je veliko alpinističnih klubov in plezališč, zato tukaj ne moremo predstaviti vseh. Izbrali smo deset najbolj aktivnih in priljubljenih, ki že vrsto let uspešno delujejo.
.

 Alpinistični klub Slovenska Bistrica

.

.
Alpinistični klub Slovenska Bistrica je bil ustanovljen leta 2006, pred tem so alpinisti delovali znotraj Planinskega društva. Planinsko društvo Slovenska Bistrica, ima kot mnoga slovenska planinska društva, dolgo in bogato zgodovino.
.
Začetki plezanja segajo v leto 1946 in udeleženci odprav lahko pokažejo mnoge izredne dosežke. Med njimi je  pomembna odprava leta 1969, ko se je Ivan Šturm, udeležil odprave, ki je plezala Hecmaierjevo smer, v severni steni Eigerja.
 .
V današnjem času alpinistični klub Slovenska Bistrica, vodi alpinistično šolo, vadbe športnega plezanja in mnoge odprave in tekmovanja.
.
Športno plezanje je priljubljeno tako med otroci, kot med odraslimi, zato organizirajo šolo plezanje za otroke, šolo športnega plezanja in organizirano vadbo za odrasle.
.

Balvanija – Balvanski plezalni center Ljubljana

.

Balvanski plezalni center Ljubljana, je nov, moderen plezalni center, ki je pred kratkim odprl vrata za Bežigradom v Ljubljani.
Plezalni center je posvečen predvsem balvanskemu plezanju, za kar so postavili atraktivno in razgibano plezalno steno, na več kot 350 kvadratnih metrih.
.
Plezalna stena Balvanija

.

Plezalna stena Balvanija je rezultat vztrajnih prizadevanj, da tudi v Ljubljani dobimo moderno plezalno steno. Stena je razdeljena na dva tematsko ločena dela, desni in levi del stene.

.

Desni del stene je namenjen raznim plezalnim tečajem in šolam plezanja.

.

Prednost desnega dela stene je ta, da je ločena od preostalega dela stene in s tem omogoča nemoteno odvijanje programov in vadb plezalnih šol.

.

Stena je moderna, z velikim številom oprimkov in možnih smeri, zato je primerna za začetniške in specifične treninge.

.

V času, ko se na desnem delu stene ne odvijajo tečaji ali vadbe, jo lahko uporabljajo tudi drugi plezalci, prav tako pa jo lahko najamejo zunanje skupine.

.

Levi del stene Balvanije, je namenjen izključno samostojnim obiskom. Stena premore stalno postavitev 100 balvanskih problemov, vse od težavnosti 5a do 7b+.

.

Smeri so razdeljene glede na težavnost in označene z osmimi različnimi barvami oprimkov.

.

Power wal je posebna stena, ki ima 30 stopinjski naklon in je opremljena s simetrično postavljenimi identičnimi oprimki. Stena je namenjena vsem plezalcem, ki želijo še izpopolniti svojo tehniko in hitreje napredovati.

.

Plezalni klub stena Ljubljana

.

Plezalni klub Stena deluje v Ljubljani, zrasel je okoli balvanske stene na Parmovi ulici. Leta 2008 se je pričela graditi plezalna zgodba, ki povezuje plezalne navdušence, tako začetnike, kot rekreativce in vrhunske športne plezalce. 

.

Člani plezalnega kluba Stena so izredno motivirani za trening plezanja in z veseljem predajajo znanje mlajšim in manj izkušenim.

.

Skupaj potujejo po domačih in tujih plezališčih, se družijo ob plezalnih debatah in seveda plezajo, plezajo..

.

Skozi leta je nastala prijetna klubska scena, kjer so vedno dobrodošli novi plezalci.

.

Uporaba balvanske stene, ki jo upravlja plezalni klub Stena

.

Na balvansko steno plezalnega kluba so vabljeni vsi, ki imajo željo po plezanju in druženju. Potrebujete samo voljo do treninga, magnezijo in plezalke.

.

Stena je v primeru padcev zavarovana z blazinami, kar je pri stenah do višine  4,5m tudi zadovoljivo varovanje. Balvanska stena je opremljena z več kot desetimi nakloni, nad tisoč oprimki in volumni! Čudovit in vrhunski trening, ne glede na težavnost plezanja.

.

Smeri na stenah niso postavljene po barvah, pač pa si plezalci med mnogimi oprimki in volumni sami sestavijo smeri in nove izzive.
.
Postavljeni so tudi balvanski problemi, ki so jih postavili člani plezalnega kluba Stena, ki mesečno označijo tudi do trideset novih problemov.
.

Športno plezanje alpinističnega odseka Kranj

.

Alpinistični odsek Kranj, deluje pod okriljem planinskega društva Kranj in je izredno aktivno društvo, ki se posveča alpinizmu, športnemu plezanju in predvsem učenju mladih plezalcev.

.

Alpinizem v Kranju ima dolgo tradicijo, spomnimo se samo Nejca Zaplotnika, Česna in Štremflja.

.

Alpinistični odsek Kranj, združuje alpiniste in športne plezalce. Alpinistični del članov se ukvarjajo z vodenjem alpinističnih odprav, z ekstremnim smučanjem in še drugimi oblikami alpinizma.

.

Športni plezalci so aktivni na tekmovanjih v umetnih stenah in na naravnih plezališčih. Veliko energije vlagajo v podmladek, saj organizirajo športno plezanje za otroke in šole plezanja na umetnih stenah in na plezališču Preddvor.

.

Skrbijo tudi za vzdrževanje in opremljanje smeri na plezališču Preddvor. To plezališče ima smeri težavnostnih stopenj vse od 4a do 8a+.

.

Plezalna stena planinskega društva Kamnik

.

Športno plezalni odsek planinskega društva Kamnik, združuje vse oblike športnega plezanja, ki ga izvajajo v naravi, na umetnih stenah, v visokih skalnih stenah in balvanih.

.

Mlade plezalce je pod svoje okrilje vzela Mladinska šola športnega plezanja, ki uči otroke od petega do petnajstega leta.

.

Dosegajo vidne uspehe na tekmovanjih športnega plezanja, prav tako so uspešni pri plezanju balvanov in športnem plezanju z vrvmi.

.

Vse aktivnosti in treningi se odvijajo v kulturnem domu Kamnik, kjer imajo plezalno boulder steno.

.

Alpinizem in športno plezanje Bled

.

Bled nudi poleg turizma okoli znanega jezera, tudi izvrstno možnost za alpinizem in športno plezanje. Neposredna bližina Karavank in Julijskih Alp nudijo izhodišče za mnoge letne in zimske vzpone.

.

Mnogi adrenalinski odvisneži se podajo na turno smuko, ledno plezanje, deskanje v visokogorju in še na mnoge druge dogodivščine.

.

Posebej priljubljeno je športno plezanje, ta katerega so v okolici Bleda odlični pogoji. Bližina plezališč, ki spadajo med najlažje, do najtežjih, tudi do 8c+.

.

V bližini Bleda je dolina Radovna, kjer se športni plezalci lahko preizkusijo v balvanskem plezanju. Ob spomeniku Požgana Radovna so balvani, ki primerni še za tako zahtevnega plezalca.

.

V bližini Bleda je nekaj izjemnih plezalnih sten, ki premorejo različne težavnostne stopnje, so urejene ali pa namenjene prostemu plezanju v steni:

.

  • Plezališče Gorje je od Bleda oddaljeno 5 km, ima 18 težavnostnih smeri plezanja, ki so ocenjene na težavnost od 4a do 7a+.
  • Bodešče je prav tako v neposredni bližini Bleda in ima plezališče v dolžni do 25 metrov, 37 smeri in težavnostne stopnje 5c do 7b+.
  • Plezališče Bohinjska Bela je med športnimi plezalci dobro poznano, saj ima kar 79 smeri plezanja in težavnosten stopnje vse do 8c+.

.

Ostala plezališča so od Bleda oddaljena od 6 km, pa vse do 26 km. Plezališča so vsa izjemno urejena, premorejo mnogo plezalnih smeri in različnih težavnostnih stopenj.

.

Najbolj poznana so Kupljenik, Završnica, Radovna, Kovačevec, Bitenj potok, Bitnje, Šavnica, Rudnica, Peč, Bohinj Bellvue, Bohinj Pod skalco, Urbasova skala in Blažčeva skala.

.

Plezalni klub 6b Ptuj

.

Športno plezanje na Ptuju je pričelo pisati svojo zgodbo okoli leta 1992, kot prva sta se mu posvetila Stanislav Zebec Stan in Niko Kokot.
Na Ptuju v tistih časih seveda ni bilo umetnih plezalnih sten, zato sta imela treninge kar na obzidju ptujskega gradu. Kasneje sta se preselila na težavnejša plezališča, predvsem Bohinjska Bela in Črni kal.
.
.

Plezališče Črni Kal

.

Plezališče Črni Kal, je drugo največje plezališče v Sloveniji. Nahaja se nad majhno vasico Črni kal, ki se stiska pod naravno pregrado Kraškega roba.

.

Plezališče je namenjeno tako začetnikom, kot tudi resnično izkušenim plezalcem.

.

Plezalne smeri, ki jih je kar 275, potekajo v dolžini 500 metrov. Smeri so speljane po sivih apnenčastih ploščah in rahlo previsni pečini.

.

Vznožje plezališča je je tudi v poletnih mesecih v senci, v času burje pa je v zavetju.

Zaradi izredne lege, se na to plezališče podajajo mnoge plezalne družine, z majhnimi otroci.

.

Društvo plezalcev Koper

.

Društvo plezalcev Koper je bilo ustanovljeno leta 1999 in ima uradni sedež na Škofijah, kjer imajo tudi umetno plezalno steno.

.

Umetna plezalna stena ima obliko tunela in premore okoli 120 kvadratnih metrov plezalne površine.

.

Na osnovni konstrukciji so lesene opažne plošče, na njih je pritrjenih 2000 oprimkov.

.

Za varovanje so pod plezalno steno nameščene blazine.

.

Društvo se ukvarja z mnogimi aktivnostmi, od leta 2000 so izpeljali več tečajev športnega za pripravnika športnega plezanja in za športnega plezalca.

.

Sodelujejo tudi z osnovno šolo, kjer vodijo plezalni krožek, prav tako že vrsto let sodelujejo z planinskim društvom Domžale, pri organizaciji Johanovega memoriala.

Plezajo tudi v naravnih plezališčih Kraškega roba, kjer tudi vsako leto organizirajo čistilno akcijo.

.

Umetna plezalna stena Kamp Koren

.

Kamp Koren je že od samega nastanka naravnan k varovanju narave, zato je v samem kampu veliko zanimivosti, ki jih nismo vajeni. Nasadili so nasade zelišč, ki jih lahko gostje kampa brezplačno natrgajo. Prav tako lahko v trgovini dobite eko izdelke in zdravo hrano.

.

Seveda pa so največje zanimivosti namenjene rekreaciji gostov. Poleg igrišča za odbojko na mivki, izposoje koles in loparjev za namizni tenis, so poskrbeli tudi za ljubitelje športnega plezanja. 

.

Postavili so 8 metrski plezalni stolp, kjer je možnost plezanja s treh strani. Plezalni stolp lahko najamejo posamezniki ali skupine in je namenjen za plezanje začetnikov ali za trening že izkušenih športnih plezalcev.

.

V kampu lahko najamete tudi plezalnega inštruktorja, ki vas bo varno popeljal po prvih korakih športnega plezanja..

.

Umetne plezalne stene

.

Športno plezanje se je sprva odvijalo samo na plezališčih v naravi, a kmalu se je pokazala potreba po umetnih plezalnih stenah. 
.
Umetne plezalne stene delimo na nizke, bolder stene in na visoke stene. Pri nizkih plezalnih stenah se ne uporablja vrvi, pri visokih stenah pa veljajo ista pravila kot na plezališču.
umetna plezalna stena
Umetne plezalne stene imajo v športnem plezanju velik pomen.
Na njih se odvijajo vsa pomembna tekmovanja, izreden pomen pa imajo tudi za vzgojo mladih plezalcev, ki se urijo na nizkih plezalnih stenah.
.
V raznih telovadnicah, športnih centrih in tudi v domačem okolju, vse pogosteje srečujemo posebne plezalne stene za otroke.
.
Športno plezanje delimo na klasično športno plezanje, ki poteka v nizkih stenah in na plezališčih, na balvansko plezanje, ki se odvija na balvanih in spodnjih delih sten, ter na športno plezanje v visokih stenah. 
.
plezalna stena za otroke
Športno plezanje v visokih stenah se odvija v smereh, ki so daljše od enega raztežaja in morajo biti ustrezno varovane s svedrovci in varovališči.
 .

Balvaniranje ali bouldering

.

Prvi zabeleženi podatki o balvanskem plezanju zasledimo konec devetnajstega stoletja in sicer v Italiji, Franciji in Angliji.

Izraz balvaniranje (8) izhaja iz angleške besede bouldering, ki so jo prvi začeli uporabljati Britanci.

.

Balvansko plezanje se je dolga leta izvajalo samo za trening ali užitek. Kot športno panogo ga je kot prvi zagovarjal plezalec John Gill (9), ki se je v petdesetih letih specializiral za to disciplino.

.

Balvaniranje je vzpenjanje na balvane, ki niso višji od odskočne višine.  Poteka brez vrvi in se izvaja na naravnih balvanih, ki so običajno ledeniškega ali podornega izvora.

.

Vse pogosteje se pleza tudi na umetnih balvanih in plezalnih stenah, ki so pogosto nameščeni v športnih dvoranah, telovadnicah, šolah in podobno.

.

Pri posebnem slogu balvanskega plezanja je predvsem poudarek na moči, natančnosti in dinamiki gibanja. Pri tej obliki plezanja ni toliko poudarka na vzdržljivosti, ki je potrebno pri klasičnem športnem plezanju.
.
Pri balvanskem plezanju plezalci plezajo na višinah od tri do pet metrov, kar tudi močno zmanjša možnost poškodb. Kadar se pleza nad sedem metrov, to imenujemo soliranje, pogosto pa jih označimo tudi kot high ball ali balvanske probleme.
.
Pri balvanskem plezanju ne potrebujemo zahtevne opreme. Osnovna oprema za balvansko plezanje so plezalni čevlji in magnezij za preprečevanje potenja rok.
Za varovanje pri padcih, plezalci pod balvan ali pod umetno steno položijo penaste blazine.
.
Crash pad ali penasta blazina ima več namenov. Pri plezanju v naravi, z njo zaščitimo neraven teren in ublažimo morebitne padce, pri plezanju v notranjih plezalnih centrih, pa so namenjene predvsem temu, da ublažijo padec plezalca.
.

Nevarnosti urbanega plezanja

.

Urbano plezanje lahko v osnovi delimo na plezanje po urbanih objektih  ali stavbah in na rekreacijsko plezanje po drevesih.

.Buildering - nočno plezanje

Izraz urbano (10) ali nočno plezanje, je pravzaprav skoraj nepoznan. V uporabi je bolj slengovski izraz buildering, ki je sestavljen iz besed building in bouldering. Plezalci s tem izrazom opisujejo glavne značilnosti tega plezanja, se pravi plezanje na stavbe in balvansko plezanje.

.

Buildering ali urbano plezanje na veliki višini in brez uporabe varovalnih pripomočkov, je lahko izredno nevaren šport. V večini držav je tudi zakonsko prepovedan, zato plezalci te podvige izvajajo ponoči, a se kljub temu pogosto srečajo s policijo.

Poznamo nekaj splektularnih urbanih vzponov, kjer so plezalci prosto solirali na nebotičnike ali druge visoke zgradbe. Takšnih plezalcev je malo, vsekakor se lastniki zgradb s tem plezanjem običajno ne strinjajo.

.

Buildering poznamo predvsem kot solo šport, a tudi v tej panogi, so se navdušenci pričeli združevati in pričeli organizirati tekmovanja.urbano plezanje

Prav tako plezajo nove smeri in imajo sistem ocenjevanja po težavnostnih stopnjah.

.

Zgodovinski vzponi v Julijskih alpah

.

Zgodovina plezanja v Sloveniji je izredno bogata, zato tukaj povzemamo podatke iz knjige Naš alpinizem, ki sta jo že leta 1932 napisala Mirko Kazelj in Herbert Drofenik. Ta bogata kulturna in gorniška dediščina, je bil prvi plezalni vodnik za Julijske alpe in so ga kasneje še trikrat izdali v prenovljeni obliki. (A)

.

Kratek zgodovinski pregled  vzponov v Julijskih alpah:

.

  • Triglav se v pismenih virih prvič omenja že leta 1073 in sicer v darovalni listini Henrika IV.,ki je s to listino podaril lovne pravice na Bledu in sicer brixenškemu škofu. (Summae vertex Creinae)

.

  • Ime Triglav je bilo v rabi že 250 let pred Valvazorjem, čeprav ga v najstarejših listinah imenujejo tudi Krma. Prvič Triglav omenijo z imenom Veliki Terglau v karti blejskega ozemlja brixenških škofov leta 1701. Karto je izrisal gorjanski župnik Matija Ločnikar.

.

  • Prvi je leta 1777 poizkušal priplezati na Triglav Baltazar Haquet, francoski zdravnik in naravoslovec. Sam se je podal na pot iz Srednje vasi čez Konjščico in Tosc, preko Velega Polja. Od tam je želel na vrh, a mu ni uspelo.

.

vzpon na Triglav

  • Šele leta 1778 so štirje srčni možje osvojili tega mogotca. To so bili ranocelnik iz Stare Fužine Lovrenc Willonitzer ( v nekaterih virih je omenjeno tudi Wilomitzer), lovec Štefan Rožič, rudar Matevž Kos in kmet, ter rudar Luka Korošec.

.

  • Po prvi osvojitvi mogočne gore, so se kmalu pričeli vzponi. Haquet je leta 1779 sporočil, da je sam osvojil vrh Triglava, a o tem ni dokazov ali zapisov.

.

  • Leta 1780 je baron Zois na Velem polju zgradil zavetišče in kočo Zajezeram. Leta 1808 so Triglav obiskali prvi slovenski pohodniki ali turisti, kakor so jih takrat imenovali. To sta bila brata Dežman in Valentin Stanič.

.

  • Poleg Triglava, je v daljni zgodovini, pozornost alpinistov vzbudil tudi Mangart.

.

Prvi plezalni vzponi v Julijskih alpah, se pričnejo šele s Kugyjevimi vzponi:

  • Leta 1878 se dr. Blodig vzpne iz Trente skozi grapo na Jezercu, na Jalovec.
  • plezanje slovenija
    JALOVEC Vir:gore-ljudje.net

    Leta 1886 dr. Tuma prepleza severno steno Mojstrovke.

  • Leta 1888 dr. Kugy prepleza severno steno Razorja, 1889 severno steno Prisojnika, 1891 Mali Mangart, 1987 severno steno Škrlatice in Oltar iz Velike Dnine.

.

Tukaj je naštetih samo nekaj prvenstvenih vzponov na naše prelepe gore, vsekakor pa so ti pogumni možje posejali seme današnjega modernega alpinizma. Viri: (B) (C)