Po 50. letu so bolečine v sklepih pogoste, vendar jih ni smiselno samodejno pripisati letom ali obrabi. Artritis je širok izraz za bolezni sklepov, med katerimi je osteoartroza oziroma obraba res pogosta, ni pa edina možna razlaga. Bolečino lahko povzročajo tudi vnetje sklepov, pretekla poškodba, putika, preobremenitev, težave s tetivami ali revmatoidni artritis. Pomembno je opazovati, kdaj se bolečina pojavi, ali jo spremljajo oteklina, toplota, jutranja okorelost ali utrujenost ter kako vpliva na hojo in vsakodnevne opravke.
V nadaljevanju boste izvedeli, kaj je artritis in zakaj starost sama po sebi ne določa vzroka bolečine. Razložili bomo razliko med tipično obrabo in vnetnimi spremembami, predstavili pomembne znake za artritis ter pojasnili, kdaj so otečeni gležnji ali boleči prsti razlog za zdravniški pregled. Dotaknili se bomo tudi diagnostike, možnosti zdravljenja in ukrepov, ki lahko ohranjajo gibljivost. Za podporo pri lajšanju težav nekateri uporabljajo tudi aparat za magnetno terapijo. Podjetje Magus takšne pripomočke predstavlja kot del domače podporne obravnave.
Ali so bolečine v sklepih po 50. letu res najpogosteje posledica obrabe?
Starost vpliva na sklepe, vendar sama po sebi ni diagnoza. Sčasoma se lahko spreminjajo hrustanec, kost pod hrustancem, mišična moč in elastičnost vezi. Če je sklep že utrpel poškodbo, je bil leta izrazito obremenjen ali če je prisotna večja telesna masa, so spremembe lahko izrazitejše. Kljub temu bolečega kolena, kolka, rame ali prstov ne smemo opisati le kot »normalno posledico staranja«.
Osteoartroza je najpogostejša oblika artritisa. Pri njej gre za postopne spremembe sklepa, ki lahko vodijo v bolečino, občutek trdosti, zmanjšano gibljivost in občasno otekanje. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da je leta 2019 z osteoartrozo živelo približno 528 milijonov ljudi, približno 73 % med njimi pa je bilo starejših od 55 let. To dobro pokaže povezavo s starostjo, ne dokazuje pa, da je prav vsaka bolečina po 50. letu osteoartroza.
Kaj je artritis in zakaj ni isto kot obraba?
Kaj je artritis? Gre za skupni izraz za stanja, ki prizadenejo sklep ali obsklepne strukture. Pri nekaterih oblikah prevladuje obraba, pri drugih vnetje, ki ga sproži imunski sistem, presnovna motnja ali okužba. Zato je artritis lahko zelo različen: pri eni osebi se razvija počasi v enem kolenu, pri drugi pa se v nekaj tednih pojavijo boleči, topli in otečeni sklepi na obeh rokah.
Pri osteoartrozi je bolečina pogosto bolj opazna po daljši hoji, stopnicah, delu na vrtu ali drugi ponavljajoči se obremenitvi. Po počitku se lahko zmanjša, čeprav sklep pogosto ostane nekoliko tog. Vnetje sklepov pa lahko boli tudi v mirovanju ali ponoči. Zanj je značilna daljša jutranja okorelost in vidna oteklina.
Pomembno je tudi, da rentgenska slika in občutki niso vedno v sorazmerju. Nekdo ima lahko na sliki spremembe, a malo bolečin. Drugi ima močne težave, čeprav začetne spremembe še niso izrazite. Ocena mora zato vključiti pogovor, pregled in po potrebi dodatne preiskave.
Kako ločiti obrabo od vnetja sklepov?
Razlikovanje ni vedno preprosto, saj se lahko osteoartroza in vnetje pojavita hkrati. Sklep z obrabo se lahko po naporu razdraži in zateče. Po drugi strani pa vnetni artritis ni omejen samo na mlajše ljudi; pojavi se lahko tudi pozneje v življenju. Ključni so vzorec bolečine, trajanje okorelosti in spremljajoči simptomi artritisa.
Pri obrabi je bolečina pogosto povezana z uporabo sklepa. Človek na primer občuti težave pri vstajanju s stola, daljšem sprehodu ali prijemanju predmetov. Pri vnetju je lahko slabše zjutraj ali po mirovanju, gibanje pa po začetni okorelosti začasno prinese olajšanje. Sklep je lahko topel, otekel in občutljiv že ob nežnem dotiku.
Po podatkih NIAMS (National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin Diseases) je pri revmatoidnem artritisu jutranja okorelost pogosto daljša od 30 minut. Pogosti so bolečina, oteklina, toplota sklepov in utrujenost. Prizadetost se lahko pojavi na obeh straneh telesa, na primer na obeh zapestjih ali v podobnih sklepih obeh rok.
Znaki za artritis, ki jih ne smete spregledati
Med pomembnejše znake za artritis sodijo:
- ponavljajoča se oteklina sklepa;
- toplota ali rdečina nad sklepom;
- jutranja okorelost, ki traja dlje časa;
- bolečina v mirovanju ali ponoči;
- težave pri stisku pesti, odpiranju kozarca ali hoji;
- prizadetost več sklepov hkrati;
- nepojasnjena utrujenost, slabše počutje ali blaga vročina.
Posebno pozornost potrebuje nenadno nastala močna bolečina z rdečim, vročim in oteklim sklepom. Takšno stanje lahko zahteva hitro zdravniško oceno. Prav tako ni dobro odlašati, kadar se bolečina stopnjuje ali več tednov ovira običajno gibanje.
Bolečine v sklepih niso vedno posledica artritisa. Lahko izvirajo iz mišic, tetiv, burz, hrbtenice ali živčevja. Vendar ravno zato samodiagnoza ni zanesljiva. Natančno opazovanje vzorca težav zdravniku močno pomaga pri presoji.
Bodite pozorni na otečene gležnje in boleče prste
Otekanje lahko nastane zaradi dolgega sedenja, vročine, težav z venami ali zdravil. Otečeni gležnji zato sami po sebi še ne pomenijo artritisa. Drugače je, če je otekel predvsem sklep, če je koža nad njim topla, če je prisotna bolečina ob gibanju ali če se težava ponavlja brez jasnega razloga.
Gleženj je pomemben nosilni sklep. Bolečina po daljšem sprehodu je lahko povezana s preobremenitvijo, neustrezno obutvijo ali staro poškodbo. Če pa otečen gleženj vztraja in otekanje prizadene tudi stopalo ali druge sklepe ter ga spremlja jutranja togost, je potreben razmislek o vnetnem vzroku. Pri nekaterih oblikah artritisa se lahko pojavijo tudi bolečina v peti, občutljivost narastišča tetiv ali otekanje celega prsta.
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bilo leta 2019 prizadetih približno 365 milijonov ljudi z osteoartrozo kolena, zato je koleno najpogosteje prizadeti sklep pri tej bolezni. Sledita roka in kolk. Ta podatek pojasni, zakaj je boleče koleno po 50. letu pogosto, ne more pa določiti vzroka pri posamezniku.
Simptomi artritisa na rokah, kolenih in stopalih
Na rokah lahko simptomi artritisa vključujejo boleče členke, šibkejši stisk, otekanje in težave pri finih opravilih. Pri osteoartrozi se spremembe pogosto razvijejo ob končnih sklepih prstov ali pri dnu palca. Pri vnetnem artritisu pa so lahko izrazitejše otekline členkov in zapestij, pogosto na obeh straneh.
V kolenu se obraba pogosto kaže z bolečino pri stopnicah, vstajanju in daljši hoji. Lahko se pojavi pokanje ali občutek nestabilnosti, čeprav zvok sam po sebi še ni zanesljiv znak bolezni. V stopalu so pomembne spremembe pri hoji, bolečina v prednjem delu stopala in nelagodje v čevljih, ki prej niso povzročali težav.
Koristno je voditi kratek dnevnik: kdaj se bolečina pojavi, koliko časa traja jutranja okorelost, kateri sklepi so prizadeti in ali se pojavlja otekanje. Tako je vzorec ob obisku ambulante jasnejši.
Kako poteka pregled, če bolečina ni le posledica obrabe?
Pregled se običajno začne s pogovorom. Zdravnik bo vprašal, kdaj so se težave začele, ali se pojavijo po obremenitvi ali v mirovanju, ali so prizadeti še drugi sklepi in ali obstajajo spremljajoče bolezni. Pomembni so tudi družinska anamneza, stare poškodbe, luskavica, pretekle okužbe ter zdravila, ki jih oseba jemlje.
Nato sledi pregled sklepov. Ocenita se oteklina, toplota, obseg giba, občutljivost in mišična moč. Po potrebi pridejo v poštev krvne preiskave, ultrazvok, rentgensko slikanje ali druge slikovne metode. Krvni izvidi lahko pokažejo znake sistemskega vnetja, vendar sami po sebi ne morejo vedno potrditi ali izključiti posamezne bolezni.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bi rehabilitacijo potrebovalo približno 344 milijonov ljudi z zmerno ali hudo osteoartrozo. To poudarja, da obravnava ne temelji samo na tableti ali sliki sklepa, temveč tudi na ohranjanju funkcije.
Kdaj je smiselno čim prej do zdravnika?
Čim prej se naročite na pregled, če sklep nenadoma močno oteče, pordeči in postane vroč, kadar imate hkrati vročino ali se počutite izrazito slabo. Pregled je smiseln tudi ob dolgotrajni jutranji okorelosti, več prizadetih sklepih, nepojasnjenem hujšanju ali vztrajni bolečini, ki omejuje spanec in vsakdan.
Pravočasna diagnoza je pri vnetnih oblikah artritisa posebej pomembna. Zdravljenje lahko zmanjša aktivnost vnetja in pomaga preprečevati nadaljnje poškodbe sklepa. Pri osteoartrozi pa omogoča načrt, ki upošteva gibanje, obremenitev, mišično moč in lajšanje simptomov.
Kaj lahko naredite sami in kako poteka zdravljenje artritisa?
Zdravljenje artritisa je odvisno od vzroka. Pri osteoartrozi so običajno pomembni redna prilagojena vadba, krepitev mišic, vzdrževanje primerne telesne mase, občasno prilagajanje aktivnosti in strokovno vodena fizioterapija. Popolno mirovanje lahko togost in mišično oslabelost še poveča. Pri vnetnem artritisu so poleg teh ukrepov pogosto potrebna zdravila, ki jih predpiše zdravnik in delujejo na vnetni proces.
Gibanje naj bo postopno. Koristni so krajši sprehodi po ravnem, vaje za gibljivost, kolesarjenje z ustrezno nastavitvijo in vadba v vodi, če jo posameznik dobro prenaša. Če se bolečina med vadbo močno stopnjuje ali če sklep po njej ostane izrazito otečen, je treba program prilagoditi.
Ali pomaga aparat za magnetno terapijo?
Aparat za magnetno terapijo se uporablja kot dopolnilni ukrep pri bolečini in občutku togosti. Magus navaja magnetno terapijo kot možnost domače podpore pri težavah gibalnega sistema. Učinek je individualen, tak pristop pa ne more nadomestiti pregleda pri sumu na vnetje.
Če se odločite za tak pripomoček, naj bo del širšega načrta: prilagojeno gibanje, ustrezna obravnava pri strokovnjaku in spremljanje odziva sklepa. Magus oziroma katerikoli aparat ne sme biti razlog za odlašanje, kadar so prisotni izraziti znaki za artritis ali nenadna oteklina.
Zaključek
Bolečine v sklepih po 50. letu niso neizogibne in niso vedno le posledica obrabe. Osteoartroza je pogosta, vendar je treba razlikovati med njo, vnetjem sklepov, poškodbami in drugimi vzroki. Oteklina, toplota, daljša jutranja okorelost ali bolečina v mirovanju so znaki, ki si zaslužijo strokovno presojo. Z zgodnjim pregledom in ustreznim načrtom je mogoče bolje ohraniti gibljivost, samostojnost in kakovost vsakdana.
Dodatno branje: