Ali vam velika začetnica dela preglavice?
Velika začetnica je lahko za marsikoga prava nočna mora. Kdaj jo uporabiti in kdaj ne, je lahko precej zmedeno, sploh če niste veliki ljubitelj slovenščine. Kadar ne vemo, ali uporabiti veliko ali malo začetnico, je to že 50-% možnosti za prav ali narobe. Vendar ne skrbite, v tem članku vam bomo predstavili nekaj enostavnih nasvetov, ki vam bodo pomagali obvladati to slovnično muho.
Pisanje z veliko/malo začetnico:
- pridevnike, ki se končajo s -ski ali -ški se pišemo z malo. Ali se pravilno piše slovenski jezik? Ali Slovenski jezik? Pravilno je seveda slovenski, avstrijski, hrvaški.
- jezike pišemo z malo (italijanščina, nemščina, hrvaščina)
- pripadnike ver, gibanj, strank pišemo z malo (budist, marksist, kristjan)
- imena prebivalcev pišemo z veliko začetnico (Slovenec, Madžari, Kamničan)
- naselbinska imena pišemo z veliko (Škofja Loka, Kranjska Gora)
- nenaselbinska imena pa prvi del z veliko, drugi del z malo, če ni lastno ime (Bela krajina, Julijske Alpe)
- zemljepisna občna imena pišemo z malo (luna, sonce, mesec)
- merske enote pišemo z malo (meter, kilogram, vat)
- znamke in modele avtomobilov pišemo z malo (fiat, opel astra)
- blagovne znamke pišemo z veliko (Opel je predstavil opel tigro)
- stvarna imena pišemo prvi del z veliko, drugi del z malo, če ni lastno ime (Primorski tednik, Občina Domžale)
- Začetnica stavka
Velika začetnica se vedno uporablja na začetku stavka. To velja za vse vrste stavkov, ne glede na to, ali so povedi, vprašanja ali vzkliki.
Primeri:
- Danes je čudovit dan.
- Ali si že kaj pil?
- Bravo! Uspelo ti je!
- Lastna imena
Velika začetnica se uporablja tudi za lastna imena, torej imena ljudi, krajev, živali in stvari. Sem spadajo tudi imena celin, rek, gora, planetov in drugih geografskih enot.
Primeri:
- Maja je moja prijateljica.
- Dunaj je glavno mesto Avstrije.
- Psička Pika se rada crklja.
- Everest je najvišja gora na svetu.
- Začetki besed v večbesednih lastnih imenih
Vse besede v večbesednih lastnih imenih se pišejo z veliko začetnico.
Primeri:
- Družba Cvetličarstvo d. o. o.
- Severno Primorska regija
- Mestni muzej Kamnik
- Verska besedila in imena božanstev
Velika začetnica se uporablja tudi za imena bogov, boginj in svetih besedil.
Primeri:
- Bog je ustvaril svet.
- Berem Sveto pismo.
- Priporočam se k Mariji Pomagaj.
- Imena praznikov
V slovenskem jeziku velja pravilo, da se prazniki na splošno pišejo z malo začetnico. To pomeni, da pišemo:
- novo leto
- božič
- silvestrovo
- velika noč
- 1. maj
- dan reformacije
Izjema so prazniki, ki se imenujejo po osebnih imenih in imajo svojilni pridevnik. V teh primerih se prva beseda v imenu praznika piše z veliko začetnico.
Primeri:
- Marijino vnebovzetje
- Prešernov dan
- Martinova sobota
- Silvestrov večer
Zapisovanje praznikov z veliko začetnico, če do njih gojimo posebno razmerje ali spoštovanje, je dovoljeno izključno v sporočilih zasebne narave. Zaradi tega ni prav nič narobe, če sta na voščilnicah Božič in Novo leto zapisana z veliko začetnico. V vseh drugih vrstah besedil imena praznikov zapisujemo z malo.
Toliko zmede zaradi velikih in malih!
Tako kot tista s ´ki-ko-ker-da-če …´ in vejico, dodatno zmedo ustvarjajo pravila, ki so preveč preprosta in okleščena posebnosti in izjem ter zato držijo samo za določene primere. Eno takih je tudi, da se besede na -ski, -ški ali -ško pišejo z malo, denimo angleški jezik, ribniško Pohorje, avstrijska prestolnica, prekmurska gibanica, dunajski zrezek itd. To sicer drži, ampak kaj hitro najdemo veliko protiprimerov, recimo Kaspijsko jezero, Ljubljansko gospodarsko razstavišče, Primorska ali Slovaška itd., ki se nedvomno pišejo z veliko in za katere veljajo druga pravila.
Pa lep preostanek aprila lepe prvomajske praznike! Tudi če jih boste preživeli med knjigami ob študiju renesanse, v Piranskem zalivu ali na Židovski ulici.
Vas zanima še, kdaj se uporabi pika in kdaj vprašaj? Preberite v članku Ali v resnici obvladamo ločili pika in vprašaj?