So mravljinci po telesu znak paničnega napada?

Ste se že kdaj zbudili s čudnim občutkom mravljinčenja po rokah, nogah ali celo po celem telesu? Ta občutek je pogosto neprijeten in lahko povzroči nemir. Seveda, mravljinci, ali parestezija, so običajen pojav, še posebej, če ste dlje časa sedeli ali ležali v neprijetnem položaju. Vendar pa se včasih mravljinci pojavijo brez očitnega razloga, kar nas lahko zmede in sproži vprašanja. Ena od pogostih skrbi, ki se pojavi pri ljudeh, je: Ali so mravljinci po telesu znak prihajajočega paničnega napada?

Ta članek bo raziskal, kaj pravzaprav povzroča mravljinčenje po telesu, kakšna je povezava med tem pojavom in psihološkimi težavami, ter kako lahko prepoznamo, kdaj gre za resnejšo težavo, kot je panični napad. Poleg tega vam bomo ponudili koristne nasvete za soočanje s temi simptomi in vam pomagali razumeti, kdaj je morda čas, da poiščete strokovno pomoč.

Kaj so mravljinci po telesu?

Mravljinci ali parestezija, kot jih imenujejo v medicinskem jeziku, so nenavaden občutek, ki ga mnogi opisujejo kot “zbadanje iglic”. Gre za draženje živcev, ki povzroča občutek, da nekaj plazi po vaši koži ali pa da vas zbadajo majhne iglice. Pogosto pride do mravljinčenja zaradi pritiska na živce, na primer, ko sedite na nogi predolgo ali ko zaspite s pritisnjeno roko. V takih primerih se stanje običajno hitro popravi, ko spremenite položaj.

Vendar pa se lahko mravljinčenje pojavi tudi zaradi drugih, bolj kompleksnih razlogov, kot so stres, tesnoba ali celo panični napad. V teh primerih občutek ne mine tako hitro in je lahko zelo zaskrbljujoč, še posebej, če ne veste, kaj ga povzroča.

Kako deluje živčni sistem pri mravljinci po telesu?

Naš živčni sistem je kot mreža avtocest, ki prenašajo signale iz enega dela telesa v drugega. Ko so živci pod pritiskom ali dražljajem, lahko pošljejo napačne signale možganom, kar povzroči občutek mravljincev. Čeprav je ta pojav pogosto neškodljiv, lahko ponavljajoči se ali nenadni mravljinci sprožijo občutek tesnobe.

Kateri so pogosti vzroki mravljincev?

Najpogostejši vzroki za mravljince po telesu so:

Dolgotrajno sedenje ali ležanje v istem položaju
Pomanjkanje pretoka krvi v določen del telesa
Prekomerna izpostavljenost mrazu
Prekomerna telesna dejavnost ali napor

Kadar pa so mravljinci pogostejši ali trajajo dalj časa brez očitnega fizičnega razloga, je morda razlog psihološki – in tukaj začne igrati vlogo anksioznost.

Panični napadi in njihovi simptomi

Kaj je panični napad?

Panični napad je intenziven občutek strahu ali nelagodja, ki se običajno pojavi nenadoma in doseže vrh v nekaj minutah. Med napadom se lahko pojavi vrsta fizičnih simptomov, ki so lahko tako intenzivni, da oseba misli, da doživlja srčni napad ali da bo izgubila nadzor.

Ti napadi niso le izjemno neprijetni, ampak tudi izčrpavajoči, še posebej, če se pojavljajo pogosto. Čeprav je panični napad psihološki pojav, ima pogosto tudi fizične simptome, kot so:

Hitro bitje srca
Kratka sapa
Omotičnost
Potenje
Mravljinčenje ali odrevenelost po telesu

Pogosti fizični simptomi paničnega napada

Panični napadi lahko povzročijo vrsto fizičnih simptomov, vključno z občutkom tiščanja v prsih, tresenjem, slabostjo in celo bolečinami v mišicah. Mravljinci po telesu so eden od teh simptomov, ki so lahko še posebej zaskrbljujoči, saj pogosto povzročijo občutek, da se nekaj resnega dogaja v telesu.

Vendar pa je pomembno vedeti, da so ti simptomi povezani z aktivnostjo živčnega sistema in s sproščanjem adrenalina med napadom.

Psihološki simptomi paničnega napada

Poleg fizičnih simptomov imajo napadi panike tudi močno psihološko komponento. Oseba lahko občuti občutek strahu pred izgubo nadzora, bližajočo se katastrofo ali celo smrtjo. Pogosto se pojavi tudi občutek, da bo oseba omedlela ali “ponorela”. Te psihološke izkušnje so zelo intenzivne in se lahko pojavljajo skupaj z mravljinci po telesu, kar še dodatno poveča občutek tesnobe.

Kako anksioznost vpliva na telo?

Anksioznost je stanje, ki močno vpliva na telo, saj povzroča sproščanje stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol. Ta hormona povzročita “boj ali beg” odziv, ki lahko vključuje hitrejše bitje srca, plitko dihanje, napetost v mišicah in – da, tudi mravljinčenje po telesu.

Vloga adrenalina pri paničnih napadih in mravljinčenju

Ko vaše telo sprosti adrenalin kot odziv na stres, se kri začne pretakati stran od kože in perifernih delov telesa proti vitalnim organom. Ta prerazporeditev pretoka krvi lahko povzroči mravljince ali odrevenelost, zlasti v okončinah. Čeprav je to fiziološki odziv na stres, lahko postane vir dodatne zaskrbljenosti, še posebej, če mravljinci sovpadajo s tesnobo ali napadi panike.

Mravljinci kot znak visoke ravni stresa in tesnobe

Ko se znajdete pod dolgotrajnim stresom ali doživljate visoko raven tesnobe, lahko to neposredno vpliva na vaše telo. Mravljinčenje je pogosto eden od prvih fizičnih znakov, da je vaš stres postal preveč intenziven. Če se ta simptom pojavlja redno, je to lahko opozorilo, da vaše telo ne zmore več obvladovati obremenitev, s katerimi se sooča.

Povezava med mravljinčenjem in prihajajočim paničnim napadom

Ali so mravljinci opozorilo na panični napad?

Pogosto vprašanje, ki si ga zastavljajo ljudje, ki trpijo za anksioznostjo ali paničnimi napadi, je: Ali so mravljinci po telesu znak, da se bliža panični napad? Odgovor je pritrdilen, a s pridržkom. Mravljinčenje samo po sebi ni vedno znak paničnega napada, vendar lahko v kombinaciji z drugimi simptomi, kot so hitro bitje srca, težave z dihanjem in vrtoglavica, služi kot opozorilo, da se telo pripravlja na “boj ali beg” odziv.

Ko telo zazna stres ali nevarnost, aktivira simpatični živčni sistem. Ta povzroči fiziološke spremembe, kot so sproščanje adrenalina, pospešeno bitje srca in povišanje krvnega tlaka, kar lahko povzroči mravljince po telesu. Ti občutki so pogosto znak, da se telo pripravlja na intenzivnejšo reakcijo, kar lahko vodi v panični napad.

Kdaj mravljinci po telesu nakazujejo panični napad?

Čeprav se lahko mravljinci pojavijo iz različnih razlogov, je ključ do razumevanja, kdaj so povezani s paničnim napadom, v spremljanju drugih simptomov. Če se skupaj z mravljinci pojavi občutek strahu, nemira, omotičnosti ali težav z dihanjem, gre verjetno za simptome bližajočega se paničnega napada. Telo se pripravlja na odziv, ki ga sprožijo misli in čustva, ne nujno fizična grožnja.

Pomembno je, da znate prepoznati te simptome kot znake anksioznosti ali paničnega napada in jih ne enačite s hujšimi zdravstvenimi težavami, kot je srčni napad. Spoznavanje lastnih simptomov je ključnega pomena za boljše obvladovanje teh situacij.

Panični napadi so pogosto prvi znak, da nekaj ni v ravnovesju z našim duševnim stanjem. Čeprav so panični napadi sami po sebi neprijetni, ponavadi minejo brez trajnih posledic. A ko se ti napadi začnejo pojavljati pogosteje in brez očitnega razloga, lahko to vodi do razvoja resnejše težave – panične motnje.

Panična motnja se pojavi, ko oseba začne doživljati pogoste panične napade in postane prestrašena, da bi doživela še enega. Ta strah lahko hitro privede do izogibanja določenih krajev ali situacij, ki jih oseba povezuje s preteklimi napadi. To vedenje postane začaran krog – bolj ko se bojimo novih napadov, večja je verjetnost, da se bodo zgodili.

Pri osebah s panično motnjo pogosto opazimo:

Nenehen strah pred novimi napadi, kar lahko vodi v anksioznost, še preden se napad sploh začne.
Izogibanje določenim krajem (kot so trgovine, množice, vožnja z avtomobilom), kjer je oseba že doživela panični napad.
Omejevanje socialnih stikov zaradi strahu pred doživljanjem panike v javnosti.

Panična motnja lahko bistveno vpliva na kakovost življenja, saj vodi do izčrpanosti in osamljenosti. Pomembno je, da osebe, ki doživljajo panične napade, poiščejo pomoč, preden se ti napadi razvijejo v panično motnjo. Zgodnja intervencija in zdravljenje s tehnikami, kot sta kognitivno-vedenjska terapija in sprostitvene vaje, lahko učinkovito preprečita napredovanje težave.

Mravljinci po telesu: Kako ukrepati ob prvih znakih

Tehnike sproščanja za preprečevanje paničnega napada

Če opazite, da vas mravljinčenje opozarja na bližajoči se panični napad, je pomembno, da čim prej ukrepate. Ena najbolj učinkovitih tehnik je sproščanje. Tukaj je nekaj preverjenih metod, ki vam lahko pomagajo:

Zavedanje dihanja: Ena najhitrejših in najučinkovitejših metod za umiritev telesa in duha je osredotočanje na dihanje. Dihalne tehnike, kot je globoko dihanje ali dihanje v štirih korakih (vdih, zadržanje, izdih, zadržanje), lahko pomagajo umiriti vaš živčni sistem in preprečiti razvoj paničnega napada.
Progresivna mišična sprostitev: Ta tehnika vključuje postopno napenjanje in sproščanje mišičnih skupin po telesu, kar pomaga sprostiti napetost, ki se nabira med stresom ali tesnobo.
Vizualizacija: Predstavljajte si kraj ali situacijo, kjer se počutite popolnoma varno in sproščeno. To lahko pomaga preusmeriti vašo pozornost stran od telesnih simptomov in pomiriti vašo paniko.

Dihalne tehnike in meditacija

Dihanje igra ključno vlogo pri nadzoru tesnobe in paničnih napadov. Ko ste pod stresom ali začutite mravljince, vam lahko nekaj minut zavestnega dihanja pomaga umiriti misli in telo. Preprosta metoda je naslednja:

Vdihnite skozi nos počasi in globoko, štejte do štiri.
Zadržite dih za nekaj sekund.
Počasi izdihnite skozi usta, štejte do šest.

Ponovite ta cikel vsaj petkrat, medtem ko zaprete oči in se osredotočite le na dih. Ta vaja vas bo umirila in pomagala prekiniti začarani krog tesnobe.

Meditacija je še ena zelo učinkovita tehnika za obvladovanje stresa. Vsakodnevna praksa čuječnosti ali meditacije lahko dolgoročno zmanjša pogostost tesnobnih epizod in mravljincev, saj vas nauči bolje obvladovati misli in čustva.

Učinkoviti načini obvladovanja stresa v vsakdanjem življenju

Obvladovanje stresa je ključnega pomena, če želite preprečiti panične napade in simptome, kot so mravljinci. Tukaj je nekaj preprostih načinov, kako zmanjšati raven stresa v vsakdanjem življenju:

Redna telesna aktivnost: Gibanje je odličen način za sproščanje napetosti. Telesna vadba sprošča endorfine, ki izboljšajo vaše počutje.
Uravnotežena prehrana: Poskrbite za zdravo prehrano z dovolj vitaminov in mineralov, ki podpirajo delovanje živčnega sistema.
Postavite si meje: Naučite se reči “ne” in se izognite preobremenjenosti z obveznostmi. Sprejemanje preveč odgovornosti lahko hitro vodi v stres in anksioznost.
Kvaliteten spanec: Dober spanec je ključnega pomena za duševno in telesno zdravje. Poskrbite, da boste imeli dovolj spanja in se izogibajte dejavnostim, ki motijo spalni cikel, kot je uporaba elektronike pred spanjem.

Mravljinci po telesu: Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Znaki, da potrebujete strokovno pomoč

Čeprav lahko marsikaj storite sami, da zmanjšate stres in preprečite panične napade, obstajajo situacije, ko je pomembno, da poiščete strokovno pomoč. Če se simptomi paničnih napadov, kot so mravljinci po telesu, ponavljajo ali postajajo vedno hujši, je lahko to znak, da potrebujete podporo strokovnjaka.

Med znake, da je čas za strokovno pomoč, sodijo:

Panični napadi postajajo tako pogosti, da motijo vaš vsakdan.
Mravljinci in drugi fizični simptomi povzročajo stalno zaskrbljenost ali strah.
Kljub tehnikam sproščanja ne morete obvladati svojih simptomov.
Vaša anksioznost vpliva na vaše odnose, delo ali socialno življenje.

Kdo vam lahko pomaga pri anksioznosti in paničnih napadih?

Če menite, da potrebujete pomoč, je prvi korak obisk zdravnika, ki vas lahko napoti k specialistu, kot je terapevt, psiholog ali psihiater. Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je zelo uspešna pri zdravljenju anksioznih motenj in paničnih napadov, saj vas nauči, kako spremeniti negativne miselne vzorce in prepoznati sprožilce panike.

Mravljinci po telesu: Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Znaki, da potrebujete strokovno pomoč

Kot smo že omenili, lahko obvladovanje anksioznosti in preprečevanje paničnih napadov včasih zahteva več kot le osebne tehnike sproščanja. Čeprav so dihalne vaje, meditacija in telesna vadba zelo učinkoviti pri blaženju stresa, pridejo trenutki, ko sami ne moremo več nadzorovati simptomov in je pomembno, da poiščemo strokovno pomoč.

Pomembno je, da se zavedate, da poiskati pomoč ni znak šibkosti, temveč poguma. Tukaj je nekaj jasnih znakov, da bi bilo morda koristno poiskati strokovno podporo:

Panični napadi postajajo tako pogosti, da motijo vaš vsakdan – Če se zgodi, da vas mravljinčenje, tesnoba in panični napadi doletijo večkrat tedensko, morda celo dnevno, in vplivajo na vaše delo, šolo ali družabno življenje, je to znak, da je situacija postala preobremenjujoča. Morda se izogibate določenim dejavnostim ali krajem, ker se bojite novega napada.
Mravljinci in drugi fizični simptomi povzročajo stalno zaskrbljenost ali strah – Občutek, da bo mravljinčenje po telesu vedno pripeljalo do paničnega napada, je lahko zelo obremenjujoč. Če ta občutek preplavi vaš vsakdan in nenehno spremljate svoje telo, da bi prepoznali znake prihajajočega napada, to pomeni, da anksioznost prevzema nadzor nad vašim življenjem.
Kljub tehnikam sproščanja ne morete obvladati svojih simptomov – Ste že poskusili globoko dihanje, meditacijo in telesno vadbo, vendar vaša anksioznost ne pojenja? Morda se počutite, kot da kljub vsemu vaš trud ne obrodi sadov, simptomi pa se celo stopnjujejo. V takih primerih je pomembno, da poiščete strokovno podporo, ki vam bo pomagala najti učinkovitejše rešitve.
Vaša anksioznost vpliva na odnose, delo ali socialno življenje – Če opažate, da zaradi paničnih napadov ne morete več opravljati običajnih vsakodnevnih nalog, da se izogibate stikom s prijatelji ali družino, ali da vaše delo trpi zaradi nenehne napetosti, je to znak, da je situacija resna. Ljudje z anksioznimi motnjami se pogosto začnejo izolirati, ker ne želijo biti v situacijah, ki bi lahko sprožile panični napad.

Kdo vam lahko pomaga pri anksioznosti in paničnih napadih?

Ko se odločite poiskati pomoč, imate na voljo več možnosti. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem anksioznih motenj in paničnih napadov, vam lahko pomagajo razumeti vzroke za vaše težave in vam ponudijo ustrezne metode za obvladovanje simptomov.

Psihoterapevti – Psihoterapija je eden najučinkovitejših načinov zdravljenja paničnih motenj. Še posebej se izkaže kognitivno-vedenjska terapija (KVT), ki se osredotoča na prepoznavanje in spreminjanje negativnih misli in vedenjskih vzorcev, ki sprožijo panične napade. Terapevt vas bo naučil, kako prepoznati sprožilce anksioznosti in vas opremil z orodji, ki vam bodo pomagala zmanjšati pogostost in intenzivnost napadov.
Psihiatri – V nekaterih primerih bo morda psihoterapija v kombinaciji z zdravili najboljša možnost. Psihiater lahko predpiše zdravila, ki uravnavajo kemične procese v možganih, kot so antidepresivi ali anksiolitiki, da bi zmanjšali intenzivnost napadov. Ta zdravila pomagajo vzpostaviti ravnovesje v telesu, medtem ko delate na dolgotrajnih strategijah za obvladovanje anksioznosti.
Družinski zdravniki – Pogosto je prvi korak obisk družinskega zdravnika, ki vas bo poslušal in ocenil vaše simptome. Zdravnik vas lahko napoti k ustreznim specialistom, ki bodo obravnavali vašo težavo. Mnogi ljudje ne vedo, da lahko že njihov osebni zdravnik nudi podporo in jim pomaga razumeti, kam se obrniti po pomoč.
Skupine za samopomoč – Skupine za samopomoč ali podporne skupine lahko prav tako nudijo dragoceno pomoč. V takih skupinah lahko srečate ljudi, ki imajo podobne izkušnje in se skupaj učite, kako obvladovati panične napade. Delitev izkušenj z drugimi vam lahko da občutek, da niste sami v svoji stiski, kar je izjemno pomembno pri okrevanju.

Preventivni ukrepi za obvladovanje anksioznosti in paničnih napadov

Poleg iskanja strokovne pomoči obstajajo številni preventivni ukrepi, ki vam lahko pomagajo dolgoročno zmanjšati raven anksioznosti in preprečiti panične napade. Preprečevanje je vedno boljše kot zdravljenje, zato je pomembno, da že v zgodnjih fazah ukrepate in v svoje življenje uvedete zdrave navade.

Redna telesna aktivnost za zmanjševanje stresa

Eden najboljših načinov za obvladovanje stresa je telesna aktivnost. Redna vadba ne koristi le vašemu telesu, ampak tudi vašemu duševnemu zdravju. Med vadbo se sproščajo endorfini – hormoni, ki zmanjšujejo občutek bolečine in povzročajo občutek sreče. Tukaj je nekaj vrst vadbe, ki so še posebej učinkovite pri zmanjševanju stresa:

Joga – Joga združuje raztezanje, gibanje in dihanje, kar pomaga sprostiti napetost v telesu in umiriti misli. Mnogi ljudje, ki trpijo za anksioznostjo, poročajo, da jim joga pomaga zmanjšati pogostost in intenzivnost napadov.
Tek ali hitra hoja – Kardio vadba je prav tako zelo učinkovita pri zmanjševanju stresa. Sprošča mišice, pospešuje pretok krvi in pomaga uravnavati raven stresnih hormonov v telesu. Poleg tega vas gibanje na svežem zraku dodatno osveži in vam pomaga umiriti misli.
Pilates – Ta vadba se osredotoča na krepitev jedra in izboljšanje telesne drže, kar lahko izboljša vaše splošno počutje. Obvladovanje lastnega telesa vam daje občutek nadzora, kar je pri obvladovanju anksioznosti zelo pomembno.

Učinkovita prehrana za stabilnost živčnega sistema

Na vaše duševno zdravje vpliva tudi prehrana. Tisto, kar pojeste, lahko bodisi poslabša bodisi izboljša vašo zmožnost obvladovanja stresa. Tukaj je nekaj smernic za prehrano, ki lahko pomaga ohranjati vaš živčni sistem stabilen:

Hrana bogata z omega-3 maščobnimi kislinami – Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah (losos, skuša) in oreščkih, so zelo koristne za možgane. Pomagajo zmanjšati vnetje in izboljšati splošno razpoloženje.
Sadje in zelenjava – Hrana bogata z vitamini, minerali in antioksidanti podpira delovanje vaših možganov in živčnega sistema. Borovnice, špinača in avokado so znani po tem, da pomagajo pri zmanjševanju stresa in anksioznosti.
Zmanjšanje vnosa kofeina – Čeprav lahko skodelica kave dvigne energijo, prevelik vnos kofeina lahko poveča občutek tesnobe in nemira. Če ste nagnjeni k anksioznosti, je morda smiselno zmanjšati količino kave, čaja ali energijskih napitkov.

Pomembnost spanca pri preprečevanju anksioznosti

Kvaliteten spanec je ključen za stabilnost vašega živčnega sistema. Če ne spite dovolj ali imate nemiren spanec, je vaše telo bolj dovzetno za stres in anksioznost. Tukaj je nekaj nasvetov, kako izboljšati svoj spanec:

Vzpostavite rutino spanja: Pojdite spat in se zbujajte ob enakih urah vsak dan, tudi ob vikendih. To bo uravnalo vaš biološki ritem.
Ustvarite sproščujoče okolje: Spalnica naj bo temna, tiha in hladna. Prepričajte se, da so vzmetnice in vzglavniki udobni.
Izogibajte se elektroniki pred spanjem: Uporaba telefona, računalnika ali gledanje televizije pred spanjem lahko moti vašo sposobnost, da zaspite. Modra svetloba iz zaslonov zavira proizvodnjo melatonina, hormona, ki uravnava spanec.

Zaključek – mravljinci po telesu

Kot smo videli, lahko mravljinci po telesu predstavljajo enega od zgodnjih znakov paničnega napada, še posebej, če jih spremljajo drugi simptomi tesnobe. Čeprav se mravljinčenje včasih zdi nedolžno, je pomembno prepoznati vzorce in povezave z vašimi čustvi in telesnimi reakcijami. Pravočasna reakcija in uporaba sprostitvenih tehnik vam lahko pomaga preprečiti intenzivnost paničnih napadov.

Vendar pa, če ti simptomi postanejo preveč obremenjujoči in vplivajo na vaše vsakdanje življenje, ne odlašajte s poiskati strokovno pomoč. Kombinacija terapije, zdravil in sprememb življenjskega sloga lahko dolgoročno prinese olajšanje.

Pogosta vprašanja (FAQ) – mravljinci po telesu

1. Ali so mravljinci vedno povezani z anksioznostjo ali paničnim napadom?
Ne, mravljinci so lahko povezani z različnimi fizičnimi vzroki, kot so nepravilno sedenje, slaba prekrvavitev ali stisnjen živec. Vendar pa, če se pojavijo skupaj z drugimi simptomi tesnobe, je možno, da so povezani s psihološkimi težavami.

2. Kako hitro lahko pride do paničnega napada po pojavu mravljinčenja?
Panični napad se lahko razvije zelo hitro, včasih že v nekaj minutah po pojavu mravljincev. Ključno je prepoznati druge spremljajoče simptome, kot so hitro bitje srca, občutek tesnobe in težave z dihanjem.

3. Katere tehnike sproščanja so najbolj učinkovite pri zmanjševanju mravljincev?
Globoko dihanje, progresivna mišična sprostitev in meditacija so izjemno učinkovite metode za obvladovanje tesnobe in zmanjšanje mravljincev. Pomembno je, da te tehnike vadite redno, da se bodo med stresnimi situacijami izkazale kot koristne.

4. Ali se lahko mravljinčenje pojavi brez paničnega napada?
Da, mravljinčenje lahko nastane tudi brez paničnega napada. Lahko je posledica stresa, tesnobe ali fizičnih vzrokov, kot so stisnjeni živci ali slaba prekrvavitev. Če pa je mravljinčenje pogosto povezano z občutki strahu ali panike, je to lahko znak panične motnje.

5. Ali lahko sprememba življenjskega sloga zmanjša pogostost paničnih napadov?
Da, spremembe življenjskega sloga, kot so redna telesna vadba, zdrava prehrana, tehnike sproščanja in izboljšanje spalnih navad, lahko znatno zmanjšajo pogostost in intenzivnost paničnih napadov.

Za več člankkov poglejte našo spletno stran mizarstvo.si.

Viri

American Psychological Association. (2020). Understanding anxiety disorders.
Baldwin, D. S., Anderson, I. M., Nutt, D. J., Bandelow, B., Bond, A., Davidson, J. R. T., … & Wittchen, H. U. (2014). Evidence-based pharmacological treatment of anxiety disorders, post-traumatic stress disorder and obsessive–compulsive disorder: A revision of the 2005 guidelines from the British Association for Psychopharmacology. Journal of Psychopharmacology, 28(5), 403–439. https://doi.org/10.1177/0269881114525674
Clark, D. M., & Wells, A. (1995). A cognitive model of social phobia. In R. G. Heimberg, M. R. Liebowitz, D. A. Hope, & F. R. Schneier (Eds.), Social phobia: Diagnosis, assessment, and treatment (pp. 69–93). Guilford Press.
Craske, M. G., Stein, M. B., Eley, T. C., Milad, M. R., Holmes, A., Rapee, R. M., & Wittchen, H. U. (2017). Anxiety disorders. Nature Reviews Disease Primers, 3(1), 1-20. https://doi.org/10.1038/nrdp.2017.24
Kessler, R. C., Chiu, W. T., Demler, O., Merikangas, K. R., & Walters, E. E. (2005). Prevalence, severity, and comorbidity of 12-month DSM-IV disorders in the National Comorbidity Survey Replication. Archives of General Psychiatry, 62(6), 617–627. https://doi.org/10.1001/archpsyc.62.6.617
McEwen, B. S. (2017). Neurobiological and systemic effects of chronic stress. Chronic Stress, 1, 1-11. https://doi.org/10.1177/2470547017692328
National Institute of Mental Health. (2016). Panic disorder: When fear overwhelms.
Roy-Byrne, P. P., Craske, M. G., Stein, M. B., Sullivan, G., Bystritsky, A., Katon, W., & Sherbourne, C. D. (2010). A randomized effectiveness trial of cognitive-behavioral therapy and medication for primary care panic disorder. Archives of General Psychiatry, 62(3), 290–298. https://doi.org/10.1001/archgenpsychiatry.2010.29