» » Panična motnja: Kako ostati miren – Praktični nasveti in tehnike za premagovanje

Panična motnja: Kako ostati miren – Praktični nasveti in tehnike za premagovanje

Napisal | Napisano v: Zdravje | 0

Panična motnja je resna duševna motnja, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Ta motnja spada med anksiozne motnje in se izraža skozi nenadne, nepričakovane napade panike, ki posameznika prevzamejo s silovitim občutkom tesnobe in strahu. Pogosto se pojavljajo vprašanja, kot so: “kaj je anksioznost?” in “kako se razlikuje od panične motnje?” Anksioznost je širši pojem, ki opisuje občutek stalne zaskrbljenosti, napetosti in nervoze. Nasprotno pa je panična motnja zelo specifična in se izraža skozi intenzivne napade panike.

panična motnja

V tem poglobljenem članku bomo raziskali panično motnjo, natančno opisali simptome, vzroke, različne oblike zdravljenja in strategije za obvladovanje, da bi vam pomagali razumeti to motnjo in kako se z njo spopasti. Namen članka je ponuditi dragocene informacije vsem, ki iščejo pomoč zase ali za bližnje, ter širiti zavedanje o tem, kako pomembno je zgodnje ukrepanje pri obravnavi panične motnje.

Kaj je panična motnja?

Definicija panične motnje

Panična motnja je psihična motnja, pri kateri oseba doživlja ponavljajoče se napade panike, pogosto brez očitnega vzroka. Napadi panike so intenzivna obdobja strahu ali nelagodja, ki dosežejo vrh v nekaj minutah in jih spremljajo različni fizični in psihični simptomi. Ta občutek je tako močan, da se oseba počuti, kot da izgublja nadzor, doživlja srčni napad ali celo umira. Zanimivo je, da je panična motnja pogostejša, kot si mnogi mislijo – prizadene približno 2–3 % odraslih v Evropi in ZDA.

Vas zanima kako izgleda panični napad? Poglejte si članek Vlaste Kuster.

Razlika med panično motnjo in anksiozno motnjo

Medtem ko je anksioznost nenehen občutek napetosti, skrbi in strahu, panična motnja vključuje kratke, vendar zelo intenzivne epizode paničnih napadov. Anksioznost se lahko izraža tudi skozi druge motnje, kot je generalizirana anksiozna motnja (GAM), kjer je oseba nenehno zaskrbljena za številne stvari. Lahko se pojavi tudi kot socialna anksioznost, kjer posameznika prevzame strah pred družabnimi situacijami. Panična motnja pa je izrazito drugačna – gre za nenadne in nepričakovane napade, ki pogosto presenetijo posameznika.

Panična motnja – Simptomi

Simptomi panične motnje so zelo intenzivni in se pojavijo nenadoma. Pomembno je prepoznati te simptome, da lahko hitro ukrepamo in preprečimo poslabšanje stanja.

Fizični simptomi

Panična motnja povzroča vrsto fizičnih simptomov, ki so lahko tako intenzivni, da jih ljudje pogosto zamenjajo za resne zdravstvene težave, kot je srčni napad.

Psihični simptomi

Poleg fizičnih simptomov panična motnja povzroča tudi psihične stresne simptome, ki lahko osebo prestrašijo.

Pogostost in dejavniki tveganja

Kdo je najbolj ogrožen?

Panična motnja je pogostejša pri ženskah kot pri moških, zlasti v starosti od 20 do 30 let. Raziskave kažejo, da se večina primerov začne v poznih najstniških letih ali zgodnjih 20-ih.

Genetski in okoljski dejavniki

Dejavniki življenjskega sloga

Nezdrav življenjski slog, kot so pomanjkanje spanja, zloraba alkohola in uživanje stimulansov (npr. kofein), lahko povečajo tveganje za razvoj panične motnje. Stalna utrujenost, ki pogosto spremlja ta življenjski slog, lahko dodatno poslabša simptome.

Vzroki panične motnje

Biološki vzroki

Številne raziskave so pokazale, da imajo ljudje s panično motnjo pogosto kemično neravnovesje v možganih, zlasti glede nevrotransmiterjev, kot so serotonin, dopamin in noradrenalin. To neravnovesje lahko prispeva k povečani občutljivosti na stresne situacije in povzroči napade panike.

Biološki vzroki za panično motnjo

Psihološki vzroki

Travmatične izkušnje, kot so zloraba v otroštvu, fizična ali čustvena travma, lahko povzročijo razvoj panične motnje. Prav tako imajo ljudje z nizko samopodobo ali tisti, ki imajo hudo anksioznost, večjo verjetnost za razvoj te motnje.

Okoljski dejavniki in stres

Dolgoročni stres, izguba službe, finančne težave ali naporni odnosi lahko sprožijo panične napade pri ljudeh, ki so že nagnjeni k anksioznosti. Ti dejavniki lahko vodijo do povečane napetosti in občutka ogroženosti, kar lahko sproži napad.

Kako se diagnosticira panična motnja?

Pomen zgodovinskega pregleda

Ob obisku zdravnika je ključnega pomena, da se temeljito pregleda zgodovina pacientovih simptomov. Zdravnik bo poizvedoval o tem, kako pogosto se pojavljajo napadi panike, kako dolgo trajajo in kateri simptomi jih spremljajo.

Fizični in psihološki testi

Poleg temeljitega razgovora bo zdravnik morda opravil tudi fizične teste, kot so krvni testi, EKG ali pregled ščitnice, da izključi druge možne vzroke simptomov. Psihoterapevt bo pogosto uporabil posebne diagnostične vprašalnike, da določi stopnjo panične motnje in izključi druge psihične motnje, kot so obsesivno kompulzivna motnja (OKM), posttravmatska stresna motnja (PTSM) ali socialna fobija.

Strategije za obvladovanje paničnih napadov

Tehnike dihanja

Eden najučinkovitejših načinov obvladovanja napada panike je uporaba tehnik dihanja. Z njimi se zmanjša hiperventilacija in stabilizira raven kisika in ogljikovega dioksida v krvi.

Sprostitvene tehnike

Vaje za ozemljitev

Ozemljitvene tehnike, kot je metoda “5-4-3-2-1” (npr. našteti 5 stvari, ki jih vidite, 4, ki jih lahko dotaknete, 3, ki jih lahko slišite), pomagajo preusmeriti pozornost od napada panike na okolico in zmanjšajo intenzivnost simptomov.

Panična motnja – Zdravljenje

Panična motnja se lahko učinkovito zdravi z različnimi metodami. Pomembno je, da se zdravljenje prilagodi posamezniku, saj lahko različne tehnike in terapije različno delujejo na vsako osebo. Pogosto zdravljenje vključuje kombinacijo psihoterapije, zdravil in spremembe življenjskega sloga.

Kognitivno-vedenjska terapija (KVT)

Kognitivno-vedenjska terapija je ena izmed najbolj učinkovitih oblik zdravljenja panične motnje. Gre za terapevtski pristop, pri katerem se posameznik nauči prepoznati in spremeniti negativne miselne vzorce in prepričanja, ki sprožajo napade panike. V okviru KVT terapevt pomaga pacientu razumeti povezavo med mislimi, čustvi in vedenjem ter razviti strategije za obvladovanje simptomov.

Med terapijo pacient pogosto izvaja posebne vaje, ki mu pomagajo postopoma soočiti se s situacijami, ki sprožijo panične napade, in tako zmanjšati občutek strahu. Z leti so študije pokazale, da ima KVT dolgoročne pozitivne učinke in je zelo učinkovit pri preprečevanju ponovnega pojava napadov panike.

panična motnja - zdravljenje

Farmakološko zdravljenje

Pri zdravljenju panične motnje se pogosto uporabljajo tudi zdravila. Najpogosteje predpisana zdravila za anksioznost in panično motnjo so:

Pomembno je, da se zdravila za anksioznost jemljejo pod nadzorom zdravnika, saj je odmerek odvisen od posameznikovih simptomov in potreb. V nekaterih primerih je uporaba zdravil kombinirana s KVT, kar prinaša zelo dobre rezultate.

Druge terapevtske možnosti

Poleg KVT in farmakološkega zdravljenja obstajajo tudi druge terapevtske možnosti, ki lahko pomagajo posameznikom s panično motnjo:

Kako pomagati nekomu s panično motnjo

Razumevanje panične motnje in načinov, kako pomagati osebi med napadom panike, je ključnega pomena za vse, ki imajo prijatelja ali družinskega člana, ki trpi zaradi te motnje.

Ustrezna podpora in razumevanje

Najpomembneje je, da se zavedate, da panična motnja ni nekaj, kar bi oseba lahko “preprosto prebolela.” Zavedanje, da oseba potrebuje čas, prostor in razumevanje, je bistvenega pomena. Bodite tam, poslušajte jih in se izogibajte sodbam.

Kaj storiti med paničnim napadom?

Med napadom panike je pomembno, da ostanete mirni in osebi pomagate prebroditi napad. Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko naredite:

Panična motnja in življenjski slog

Spremembe življenjskega sloga lahko igrajo pomembno vlogo pri obvladovanju panične motnje. Pravilna prehrana, redna telesna vadba in dovolj spanja lahko znatno zmanjšajo pogostost in intenzivnost napadov panike.

Vpliv prehrane na panično motnjo

Vloga telesne vadbe

Redna telesna vadba je naravno zdravilo za stres in anksioznost. Pomaga sproščati endorfine, ki so naravni hormoni za dobro počutje. Aerobne vaje, kot so tek, plavanje ali ples, so še posebej učinkovite pri zmanjševanju simptomov panične motnje.

Pomembnost rednega spanja

Pomanjkanje spanja lahko sproži napade panike in poveča občutek tesnobe. Prizadevajte si za 7-9 ur kakovostnega spanca vsako noč. Razmislite o vzpostavitvi redne rutine pred spanjem, kot je izklop elektronskih naprav vsaj eno uro pred spanjem, kar lahko pomaga pri nespečnosti, ki je pogosto povezana s panično motnjo.

Panična motnja in odnos do drugih duševnih motenj

Panična motnja je pogosto povezana z drugimi duševnimi motnjami, kot so depresija, obsesivno kompulzivna motnja (OKM), posttravmatska stresna motnja (PTSM) in različne fobije. Razumevanje povezav med temi motnjami je ključno za učinkovito zdravljenje.

Panična motnja in odnos do drugih duševnih motenj

Panična motnja in depresija

Depresija in panična motnja pogosto hodita z roko v roki. Približno polovica ljudi s panično motnjo razvije tudi simptome depresije, kot so občutek brezupa, pomanjkanje energije in izguba zanimanja za dejavnosti. Pomembno je, da se obe motnji zdravita hkrati, saj lahko ena negativno vpliva na drugo.

Panična motnja in fobije

Ljudje s panično motnjo pogosto razvijejo specifične fobije. Na primer, če doživijo napad panike med vožnjo, lahko razvijejo strah pred vožnjo (agorafobija) ali strah pred zaprtimi prostori (klavstrofobija). Nekateri razvijejo tudi strah pred smrtjo (tanatofobija), kar lahko povečuje pogostost in intenzivnost napadov.

Premagovanje panične motnje dolgoročno

Zdravljenje panične motnje je dolgoročen proces, ki zahteva vztrajnost in potrpežljivost. Kljub temu pa je ob pravilnem pristopu mogoče premagati to motnjo in živeti polno in srečno življenje.

Orodja za vzdrževanje izboljšanja

Pomen pozitivnega mišljenja

Pozitivno mišljenje je ključnega pomena pri premagovanju panične motnje. Čeprav je v začetku težko, lahko vadba afirmacij in osredotočanje na pozitivne vidike življenja sčasoma spremeni vaš pogled in zmanjša pogostost napadov panike.

Panična motnja – Pogoste zmote

Kljub vse večji osveščenosti o duševnem zdravju še vedno obstajajo številne zmote o panični motnji, ki lahko prispevajo k stigmatizaciji.

Stereotipi in napačna prepričanja

Nekateri ljudje še vedno verjamejo, da je panična motnja znak šibkosti ali pomanjkanja volje. V resnici pa gre za resno duševno motnjo, ki zahteva razumevanje in strokovno obravnavo.

Stigma povezana s panično motnjo

Stigma je eden glavnih razlogov, zakaj ljudje ne poiščejo pomoči. Pomembno je, da se o tej motnji odprto govori, da se zmanjša stigmatizacija in da ljudje zberejo pogum za iskanje pomoči.

Nasveti za svojce in prijatelje

Kako nuditi podporo?

Kaj ne smemo reči osebi s panično motnjo?

Izogibajte se stavkom, kot so “samo pomiri se” ali “to ni nič takšnega.” Namesto tega jih podprite s stavki, kot so “Tukaj sem zate” ali “Razumem, da je to zate težko.”

Zaključek – Panična motnja

Panična motnja je resna, vendar obvladljiva motnja. Z ustreznim zdravljenjem, podporo in spremembami življenjskega sloga lahko osebe s panično motnjo ponovno prevzamejo nadzor nad svojim življenjem. Ključ do uspeha je vztrajnost, zavedanje, da niste sami, in iskanje pomoči, ko jo potrebujete.

Vlasta Kuster piše več o panični motnji.

Panična motnja: Pogosta vprašanja (FAQ)

 

    1. Ali je panična motnja ozdravljiva?

       

        • Da, s pravilno terapijo, spremembami življenjskega sloga in včasih zdravili lahko oseba obvlada in zmanjša simptome panične motnje.

    1. Kako se spopasti s paničnim napadom v javnosti?

       

        • Uporabite tehnike dihanja, vaje za ozemljitev in poskusite ostati osredotočeni na sedanjost.

    1. Ali lahko panična motnja vpliva na moje fizično zdravje?

       

        • Dolgotrajni napadi panike lahko povzročijo težave, kot so visok krvni tlak, nespečnost in kronična utrujenost.

    1. Kakšna je razlika med napadom tesnobe in paničnim napadom?

       

        • Napad panike je intenzivnejši, nenaden in vključuje fizične simptome, kot so srčna palpitacija in težave z dihanjem. Napad tesnobe se postopoma razvija in je manj intenziven.

    1. Kako lahko preprečim prihodnje napade?

       

        • Redna vadba, obvladovanje stresa, uporaba tehnik sproščanja in terapija so ključni koraki k preprečevanju napadov.

Viri – Panična motnja

  • Craske, M. G., & Barlow, D. H. (2008). Panic disorder and agoraphobia. In Handbook of anxiety and fear (pp. 415-429). Elsevier.

    • Ta vir vsebuje poglobljeno analizo o panični motnji in agorafobiji, vključuje diagnostične kriterije, vzroke in načine zdravljenja.

  • American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (5th ed.).

    • Ta priročnik je standarden za diagnosticiranje duševnih motenj in ponuja podrobno razlago o panični motnji.

  • NIMH (National Institute of Mental Health). (2021).  

    • Nacionalni inštitut za duševno zdravje (NIMH) ponuja izčrpne informacije o panični motnji, njenih simptomih, vzrokih in zdravljenju.

  • Mayo Clinic Staff. (2022). Panic attacks and panic disorder. Mayo Clinic. 

    • Spletna stran klinike Mayo ponuja koristne informacije o paničnih napadih, simptomih in strategijah zdravljenja ter upravljanja panične motnje.