Dokazi o vplivu prašnih delcev na okolje in zdravje ljudi govorijo sami zase. Ljudje vemo, da nam prašni delci škodujejo, odkar smo si pred približno 150.000 leti začeli pokrivati usta s krpo v vetrovnih dneh. Plus ali minus tisočletje ali dve. Vendar pa so znanstveni dokazi o učinkih emisij prahu na okolje in zdravje ljudi veliko novejši, le okoli 100 let. V prispevku obravnavamo najnovejša znanstvena dognanja o emisijah prahu in zakaj je tako pomembno, da razumemo, da so prašni delci nevarni in zato uporabljamo najnovejšo tehnologijo za njen nadzor. Predvsem kakovostne odsesovalne naprave.
Kazalo
Prašni delci in ukrepi po svetu
V ne tako nedavni preteklosti, ko so bile kronične težave z dihanjem povezane z zgodnjo smrtjo delavcev v več panogah, so bili zakonodajalci prisiljeni ukrepati. Šele v 90. letih so ameriški kongres in agencije, kot je Uprava za varnost in zdravje pri delu (OSHA), sprejeli odločilne ukrepe proti industrijskim emisijam prahu s strožjimi predpisi. Podjetja, ki potencialno oddajajo prah, imajo višje premije zdravstvenega zavarovanja zaradi povečanja tožb delavcev. Delovna okolja, kjer se dogaja veliko kršitev, imajo lahko višje premije od standardnih, kar dramatično poveča stroške delovanja in postanejo manj konkurenčna.
Čeprav se odnos skupnosti spreminja na stran boljše kakovosti zraka, se okoljske politike številnih držav in okrožij po celem svetu še vedno naslanjajo na industrijo z omejenimi regulativnimi standardi in minimalnimi proračuni za lokalne okoljske regulatorje. Kljub dokazom o nasprotnem je prišlo do spora med zagovorniki industrije glede okoljskih vplivov ubežnega prahu. Nekateri bi morda trdili, da je manjša regulacija “poslovno prijazna”, toda v resnici operaterjem ne dela nobene usluge. Namesto rednih obiskov preiskovalcev Agencije za varstvo okolja (EPA), ki preizkušajo kakovost zraka in diskretno izrekajo globe, je edina možnost za delavce in okoliške skupnosti, ki jih prizadenejo prašni delci, vključevanje v zelo odmevne civilne tožbe. Te pa zahtevajo milijonske poravnave.
Izziv je zatiranje prahu in nadzorovanje emisij v zrak. Z novimi regulativnimi standardi testiranja manjših – skoraj nevidnih – delcev operaterji ugotavljajo, da so starejše metode za nadzor prahu (cevi, brizgalne naprave, tovornjaki cisterne itd.) drage. Predvsem uporabljajo prekomerno količino vode in ne nadzorujejo reguliranega prahu, ko je v zraku. Najnovejša tehnologija odsesavanja prahu nadzoruje prah na mestu emisije in izboljša kakovost zraka na delovnem mestu. Tako preprečuje, da bi emisije zapustile linijo delovišča za manjši vpliv na zdravje skupnosti in okolice.
Tveganje za okolje, ki jih povzročajo prašni delci
Ker prašni delci iz industrijskih dejavnosti potujejo po zračnih tokovih, preden dosežejo ljudi, prizadenejo floro (rastline) in favno (živali, žuželke, ribe, ptice itd.), ki obdajajo območje. Študija Učinki prahu na vegetacijo (1), ki je preučevala emisije prahu iz kamnoloma na lokalno vegetacijo, so »ugotovljeni učinki prahu na pridelke, travnike, resave, drevesa in gozdove, skupnosti arktičnih briotipov in lišajev. Prah lahko vpliva na fotosintezo, dihanje, transpiracijo in omogoči prodiranje fitotoksičnih plinastih onesnaževal. Pojavijo se lahko vidni simptomi poškodb in na splošno je zmanjšana produktivnost.«
Vpliv na lokalno okolje, ki ga navaja raziskava, je zmanjšanje sposobnosti lokalne vegetacije za čiščenje zraka pred naravno prisotnimi atmosferskimi delci (prah zaradi erozije, spreminjajoči se vzorci vetra, gozdni požari itd.). Poleg tega lahko poslabšanje pridelka in kakovosti pridelka v bližini zmanjša produktivnost lokalnega gospodarstva.
Vpliv na udomačene domače živali in divje živali je velik. Sklepi okoljskih študij kanadske vlade (2) so bili: »Onesnaževala zraka lahko zastrupijo divje živali z motnjami endokrinega delovanja, poškodbami organov, povečano občutljivostjo na stres in bolezni, nižjim reproduktivnim uspehom in možno smrtjo.« Ta raziskava je sicer še zgodnja, toda ko postane bolj jasno, bi lahko lokalni kmetje in živinorejska industrija (govedina, svinjina, perutnina, proizvajalci mleka itd.) opozorili na povzročitelje prahu za kakršno koli izgubo proizvodnje in dobička, povezanega z zmanjšano kakovostjo zraka.
To ne pomeni, da kmetijstvo in živinoreja ne prispevata k problemu kakovosti zraka. Čeprav se to zgodi le dvakrat ali trikrat na leto, lahko emisije prahu zaradi žetve in setve močno znižajo kakovost zraka v celotni regiji. To velja tudi za premikanje živine in vetrno erozijo zaradi prekomerne paše.
Nadzor emisiji vdihljivega kristaliničnega silicijevega dioksida
Vdihljiv kristalinični silicijev dioksid je zelo regulirana nevarna snov s strani Evropske komisije zaradi njene povezave s pljučnimi boleznimi silikozo, pnevmokoniozo (črna pljuča) in kronično obstruktivno pljučno boleznijo ter pljučnim rakom in bolezni ledvic. Razviti v kristalno strukturo v milijonih let, geologi ocenjujejo, da je trideset odstotkov vseh mineralov silikatov (mineralov, ki vsebujejo kremen) in da bi lahko do 90 odstotkov zemeljske skorje sestavljali silikati.
Vdihljivi kristalinični silicijev dioksid je na splošno dovolj majhen, da je neviden s prostim očesom in obide naravno obrambo telesa. Kristalna struktura mu omogoča, da se pritrdi na mehko tkivo. Zato je dolgotrajna izpostavljenost kronična in smrtonosna. Po podatkih Nacionalnega inštituta za okoljske zdravstvene storitve se velikost emisij prahu iz snovi, ki vsebujejo silicijev dioksid, giblje od 0,01 mikronov (μm) do 100 μm v premeru (3). Za perspektivo je premer povprečnega človeškega lasu približno 100 μm. Glede na njihovo težo morajo biti prašni delci običajno 200 μm ali manjši, da postanejo v zraku in ostanejo. 50 μm in manjši delci pa niso vidni s prostim očesom.
Zaradi take nevarnosti so bile v Sloveniji izdane tudi Smernice za nacionalne inšpektorje za delo o obravnavanju tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev vdihljivemu kristaliničnemu silicijevemu dioksidu na gradbiščih (4) Namen teh smernic, razvitih za nacionalne inšpektorje za delo, je povečati gotovost inšpektorjev pri obravnavi in urejanju tveganj, povezanih z vdihljivim kristaliničnim silicijevim dioksidom,. Tako tudi izboljšati učinkovitost njihovih intervencij na gradbiščih. Zdravje gradbenih delavcev je enako pomembno kot njihova varnost. Glavni cilj DS SLIC CHEMEX je tako zagotoviti smernice, ki bodo nacionalnim inšpektorjem za delo na evropskih gradbiščih pomagale obravnavati zdravstvena tveganja, povezana z vdihljivim kristaliničnim silicijevim dioksidom.
Prašni delci in odsesovalne naprave
Odsesovalni sistemi so ključni del opreme na gradbiščih, saj pomagajo odstranjevati prah in druge delce iz zraka. Najbolj pogosti načini, kako odsesovalne naprave pomagajo pri odsesovanju prahu na gradbiščih, vključujejo:
- Odstranjevanje prahu pri viru. Odsesovalne naprave so nameščene neposredno pri viru prahu, kot so brusilniki, žage ali vrtalniki. To omogoča, da se prah in delci odstranijo takoj, ko se proizvedejo, preden se razpršijo po okolici.
- Filtriranje zraka. Odsesovalne naprave imajo vgrajene filtre, ki ujamejo prah in druge delce iz zraka. Ti filtri lahko zadržijo različne velikosti delcev, od večjih delcev, kot so drobci lesa ali betona, do manjših delcev, kot so drobni mineralni prah ali onesnaževalci.
- Zmanjševanje onesnaženosti zraka. Z odstranjevanjem prahu iz zraka na gradbišču odsesovalne naprave pomagajo zmanjšati onesnaženost zraka. To je še posebej pomembno za zdravje delavcev na gradbišču in okolje v okolici.
- Izboljšanje varnosti in zdravja. Zmanjševanje prisotnosti prahu na gradbišču lahko izboljša varnost in zdravje delavcev. Manjša izpostavljenost prahu lahko zmanjša tveganje za dihalne težave, alergije in druge zdravstvene težave, povezane s prašnostjo na gradbiščih.
- Skladnost z okoljskimi predpisi. Odsesovalne naprave pomagajo gradbiščem ostati v skladu z okoljskimi predpisi, ki omejujejo izpuste prahu in onesnaževalcev v zrak. S tem se zmanjšujejo morebitne kazni ali druge sankcije zaradi neupoštevanja predpisov.
Skupaj zagotavljajo odsesovalne naprave bolj čisto in varno delovno okolje na gradbiščih, kar koristi tako delavcem kot tudi okolici.
Odsesovalne naprave | Učinkovita rešitev za prašne delce
Okoljska trajnost, izboljšana kakovost zraka in varnost na delovnem mestu so vodilo za snovanje in razvoj učinkoviti odsesovalnih naprav. Cilj je oblikovati in izdelati na terenu preizkušene sisteme, ki so dolgotrajni z nizkimi stroški delovanja in večjo skladnostjo.
Z vključitvijo odsesovalnih naprav v načrt okoljskega upravljanja kakovosti zraka podjetje pokaže, da mu je mar za zdravje zaposlenih, skupnosti in okolja. Prašni delci na žalost niso tako nedolžni in vedno bolj bo treba razmišljati o reševanju tega problema.