Razvoj gibanja pri otroku je eden izmed ključnih pokazateljev razvoja živčnega sistema. Starši pogosto opazijo, da njihov otrok ne kobaca, ne sedi samostojno ali začne hoditi kasneje kot vrstniki, kar lahko povzroči skrb.
Pomembno je razumeti, da se otroci razvijajo različno, vendar obstajajo določeni mejniki, ki pomagajo oceniti, ali razvoj poteka v pričakovani smeri. Če otrok določenih faz ne doseže ali jih preskoči, je smiselno preveriti, kaj se dogaja v ozadju.
V strokovnih programih centra Reha Medical se pogosto srečujejo z otroki, pri katerih je motorični razvoj nekoliko drugačen, kar lahko vpliva tudi na kasnejše učenje in vedenje.
Kdaj otrok običajno začne kobacati in hoditi
Večina otrok začne kobacati med 7. in 10. mesecem starosti, samostojno hoditi pa približno med 12. in 18. mesecem.
Pomembno pa je poudariti, da:
• vsi otroci ne kobacajo – nekateri fazo preskočijo
• časovni okvirji so okvirni, ne absolutni
• pomembnejša je kakovost gibanja kot hitrost razvoja
Če otrok ne kobaca ali hodi kasneje, še ne pomeni nujno težave, je pa smiselno biti pozoren na celoten razvoj.
Kakšna je razlika med fizioterapijo in nevrofizioterapijo pri otrocih?
Pri razvoju gibanja pri otroku starši pogosto slišijo izraza fizioterapija in nevrofizioterapija. Čeprav sta področji povezani, imata nekoliko drugačen pristop.
Splošna fizioterapija se osredotoča predvsem na gibanje, mišice, sklepe in odpravljanje bolečin ali omejitev v gibanju.
Pri otrocih pa je pogosto v ospredju razvoj živčnega sistema, zato se uporablja bolj usmerjen pristop nevrofizioterapije.
Glavne razlike so:
• fizioterapija se osredotoča na mišice in gibanje
• nevrofizioterapija vključuje razvoj živčnega sistema
• pri otrocih je poudarek na razvoju, ne le rehabilitaciji
• pristop je prilagojen starosti in razvojnim stopnjam
Pri otrocih z zamikom v razvoju je zato pogosto pomembno izbrati pristop, ki upošteva celoten razvoj, ne le posameznega gibanja.
Kaj lahko pomeni, če otrok ne kobaca
Kobacanje ima pomembno vlogo pri razvoju koordinacije, ravnotežja in povezovanja leve in desne strani telesa.
Če otrok te faze ne razvije, lahko to vpliva na:
• koordinacijo gibanja
• stabilnost trupa
• razvoj ravnotežja
• kasnejše učenje (pisanje, branje)
V takih primerih je smiselno pogledati, ali otrok razvija druge oblike gibanja ali pa potrebuje dodatno podporo.
Zakaj nekateri otroci hodijo pozneje
Poznejša hoja je lahko posledica različnih dejavnikov.
Najpogostejši razlogi so:
• šibkejši mišični tonus
• slabša stabilnost trupa
• težave z ravnotežjem
• manj gibanja v zgodnjem obdobju
• senzorne posebnosti
Pomembno je, da se oceni celotno gibanje otroka in ne samo čas, kdaj začne hoditi.
Vloga senzornega sistema pri gibanju
Razvoj gibanja ni povezan samo z mišicami, ampak tudi s tem, kako možgani zaznavajo telo v prostoru.
Če ima otrok težave z zaznavanjem gibanja ali položaja telesa, lahko to vpliva na njegovo gibanje in razvoj.
Pri takih primerih lahko pomaga pristop senzorna integracija, ki spodbuja boljšo organizacijo senzoričnih informacij.
Ko otrok bolje zaznava svoje telo, se pogosto izboljša tudi gibanje.
Kako lahko pomaga nevrofizioterapija
Pri otrocih z zamikom v motoričnem razvoju je pomembno, da se spodbuja pravilne gibalne vzorce.
Pri tem lahko pomaga nevrofizioterapija, ki se osredotoča na:
• razvoj stabilnosti trupa
• izboljšanje ravnotežja
• pravilne gibalne vzorce
• koordinacijo gibanja
S pravilnim pristopom lahko otrok hitreje razvije potrebne sposobnosti za gibanje.
Kdaj je smiselno opraviti razvojno oceno
Če otrok ne dosega določenih razvojnih mejnikov ali se giblje izrazito drugače, je smiselno opraviti strokovno oceno.
Pri tem lahko pomaga pregled v razvojni ambulanti, kjer strokovnjaki ocenijo razvoj otroka.
Pri oceni se običajno preveri:
• motorični razvoj
• mišični tonus
• koordinacija
• senzorna obdelava informacij
Takšna ocena pomaga ugotoviti, ali otrok potrebuje dodatno podporo.
Ali je lahko povezano z drugimi razvojnimi posebnostmi
Pri nekaterih otrocih se zamik v gibanju pojavi skupaj z drugimi razvojnimi značilnostmi.
Na primer:
• težave s koncentracijo
• gibalni nemir
• slabši očesni kontakt
• težave v komunikaciji
Takšne značilnosti se lahko pojavijo tudi pri motnjah, kot so ADHD ali avtizem.
Pri nekaterih otrocih se lahko pojavi tudi Aspergerjev sindrom, kjer so prisotne posebnosti v razvoju in vedenju.
Pomembno pa je poudariti, da posamezni znaki sami po sebi še ne pomenijo diagnoze.
Kako lahko starši pomagajo otroku
Starši lahko z vsakodnevnimi aktivnostmi veliko pripomorejo k razvoju gibanja.
Koristni so na primer:
• igra na tleh (ne samo v stolčkih)
• spodbujanje gibanja skozi igro
• različne površine za gibanje
• dovolj časa za prosto gibanje
Pomembno je, da otrok dobi priložnost za raziskovanje gibanja.
Zakaj je zgodnje ukrepanje pomembno
Zgodnje prepoznavanje razvojnih posebnosti omogoča, da otrok dobi ustrezno podporo v obdobju, ko se možgani najhitreje razvijajo.
Z ustreznim pristopom lahko izboljšamo:
• razvoj gibanja
• koordinacijo
• samozavest otroka
• kasnejše učenje
Zato je pomembno, da starši ob opaženih posebnostih pravočasno poiščejo strokovno mnenje.