Ko izbirate aparat za RO oziroma MMA varjenje, vas bo med tehničnimi podatki verjetno najprej pritegnila številka, zapisana v amperih. Aparat z 180 A se na prvi pogled zdi zmogljivejši od tistega s 160 A, model s 400 A pa še toliko bolj. Toda v praksi največji varilni tok še zdaleč ni edini podatek, po katerem bi bilo smiselno izbirati aparat. Veliko pomembneje je, kaj boste varili, katere elektrode boste uporabljali in kako dolgo bo aparat deloval pod večjo obremenitvijo. Če na primer nekajkrat na leto popravljate ograjo, prikolico ali kovinsko konstrukcijo okoli hiše, so vaše potrebe povsem drugačne kot pri vsakodnevnem varjenju težkih jeklenih konstrukcij.
Na Mizarstvu zato priporočamo, da najprej določite svoj tipičen način dela in šele nato primerjate tehnične podatke. Za občutek, kakšni modeli so danes na voljo, lahko že na začetku pogledate ponudbo aparatov za ročno obločno varjenje oziroma širši izbor različnih vrst varilnih aparatov. Namen tega vodiča pa je predvsem razložiti, kako ugotovite, kakšno zmogljivost dejansko potrebujete.
Kaj pravzaprav pomeni »moč« RO varilnega aparata?
Ko govorimo o »moči« varilnega aparata, imamo v vsakdanjem pogovoru običajno v mislih predvsem varilni tok, izražen v amperih. Pri RO varjenju z oplaščeno elektrodo je prav razpon varilnega toka eden ključnih podatkov, saj določa, s kakšnimi elektrodami in pri kakšnih obremenitvah lahko delate.
Varilni tok v amperih
Če ima aparat razpon na primer od 20 do 180 A, to pomeni, da lahko varilni tok nastavljate znotraj tega območja. Vendar to ne pomeni, da boste večino časa varili pri 180 A. Pri manjši elektrodi boste uporabljali precej nižji tok, pri večjem premeru pa ga boste povečali.
Predstavljajte si, da doma popravljate kovinska vrata. Za takšno delo morda uporabljate elektrodo premera 2,5 mm in vam maksimalnih 180 A sploh ne pride prav. Če pa varite debelejšo jekleno konstrukcijo z elektrodo premera 4 mm, postane višji razpoložljivi tok bistveno pomembnejši. Zato na Mizarstvu menimo, da je boljše vprašanje od »koliko amperov ima aparat?« vprašanje »koliko amperov potrebujem pri elektrodah, s katerimi bom dejansko varil?«.
Delovni cikel oziroma intermitenca
Drugi podatek, ki ga ne smete spregledati, je delovni cikel oziroma intermitenca. Ta pove, koliko časa lahko aparat pri določeni obremenitvi vari v standardiziranem časovnem obdobju, preden potrebuje hlajenje. Če ima aparat visok maksimalni tok, to še ne pomeni, da lahko pri tem toku brez prekinitve varite ves dan. Pri kratkih popravilih to pogosto ni velika težava, saj med pripravo materiala, menjavo elektrode in premikanjem obdelovanca tako ali tako nastajajo premori. V profesionalnem okolju, kjer želite čim manj prekinitev, pa je delovni cikel precej pomembnejši.
Koliko amperov potrebujete glede na premer elektrode?
Premer elektrode je eno najboljših izhodišč za določanje potrebnega varilnega toka. Večja elektroda praviloma zahteva višji tok, vendar ne obstaja ena sama nastavitev, ki bi veljala v vseh primerih. Na optimalno vrednost vplivajo vrsta elektrode, material, položaj varjenja in priporočila proizvajalca.
Za osnovno orientacijo si lahko pomagate z naslednjimi območji:
| Premer elektrode | Okvirni varilni tok | Običajna uporaba |
|---|---|---|
| 1,6 mm | približno 25–50 A | zelo lahka dela |
| 2,0 mm | približno 40–70 A | tanjši materiali in manjša popravila |
| 2,5 mm | približno 60–100 A | splošna vzdrževalna dela |
| 3,2 mm | približno 90–140 A | konstrukcije in zahtevnejša popravila |
| 4,0 mm | približno 130–190 A | težje konstrukcije |
| 5,0 mm | približno 180–250 A | zahtevnejša profesionalna uporaba |
Tabela naj vam služi kot orientacija in ne kot navodilo za nastavitev konkretne elektrode. Vedno preverite priporočeno območje proizvajalca elektrode.
V praksi to pomeni, da za uporabnika, ki največkrat uporablja 2,5- in 3,2-milimetrske elektrode, aparat z zelo visokim maksimalnim tokom nima nujno velike praktične vrednosti. Pomembneje je, da je v območju, ki ga dejansko uporabljate, stabilen in dovolj zmogljiv.
Kako debelina in vrsta materiala vplivata na izbiro?
Pri izbiri ne smete gledati samo elektrode. Pomemben je tudi material, ki ga boste varili. Debelejši jekleni elementi običajno zahtevajo večji vnos toplote, primerno elektrodo, pravilno pripravo spoja in v določenih primerih več prehodov. Zato ne obstaja povsem zanesljiva enačba v slogu »5 mm jekla pomeni točno toliko amperov«. Dva kosa enake debeline lahko zahtevata drugačen pristop glede na vrsto spoja, položaj varjenja in zahtevano kakovost zvara.
Ročno obločno varjenje je zaradi razmeroma preproste in robustne opreme zelo uporabno pri popravilih, vzdrževanju, montažah in delu na terenu. Ker ne potrebujete zaščitnega plina, je praktično tudi tam, kjer bi veter oteževal delo s postopkom, ki uporablja plinsko zaščito.
Na Mizarstvu bi način uporabe praktično razdelili na tri skupine:
- občasna domača popravila, ograje, nosilci in lažje konstrukcije,
- redno vzdrževanje, montažna dela in srednje zahtevne konstrukcije,
- intenzivno profesionalno varjenje težjih in debelejših konstrukcij.
Prav ta razlika vam pogosto pove več o potrebnem aparatu kot lovljenje čim višje številke pri maksimalnem toku.
Je 160–180 A dovolj ali potrebujete močnejši RO aparat?
Za veliko običajnih opravil je območje okoli 160 do 180 A že zelo uporabno. Če večinoma uporabljate varilne elektrode manjših in srednjih premerov ter aparat potrebujete za popravila, montaže in vzdrževanje, lahko takšna zmogljivost pokrije velik del vsakodnevnih potreb.
Aparati okoli 160–180 A
Ta razred je posebej zanimiv, če vam veliko pomeni mobilnost. Če morate aparat odnesti do ograje na drugem koncu posestva, ga naložiti v servisno vozilo ali prestavljati po gradbišču, nekaj kilogramov razlike hitro postane pomembnejših od dodatnih amperov, ki jih skoraj nikoli ne uporabite.
Dober primer je Lincoln Electric Sprinter 180S iz ponudbe SQS. Model omogoča nastavitev varilnega toka do 180 A in je zasnovan kot razmeroma prenosen aparat za RO varjenje. Pri takšnem modelu je smiselno poleg maksimalnega toka pogledati tudi intermitenco, maso, način napajanja in funkcije, ki olajšajo vžig ter stabilizacijo obloka. Za uporabnika, ki bo aparat pogosto prenašal in z njim opravljal krajša do srednje zahtevna dela, je takšno ravnovesje lastnosti pogosto uporabnejše kot bistveno večji in težji industrijski aparat.
Nad približno 200 A
Višji tok postane smiseln, ko redno uporabljate večje elektrode ali delate na zahtevnejših konstrukcijah. V takem primeru pa ne glejte samo tega, ali aparat zmore 200, 250 ali 400 A. Preverite predvsem, kakšen delovni cikel zagotavlja pri toku, pri katerem boste dejansko varili.
Če vsak dan izdelujete ali popravljate težke jeklene konstrukcije, so zahteve precej drugačne kot pri občasnem delu v domači delavnici. Na Mizarstvu zato svetujemo, da si pustite razumno rezervo zmogljivosti, vendar aparata ne predimenzionirate zgolj zato, ker ima močnejši model na papirju bolj impresivne številke.
230 V ali 400 V: napajanje lahko omeji izbiro
Preden se navdušite nad določenim aparatom, preverite še nekaj zelo praktičnega: kam ga boste priključili. Če imate v prostoru na voljo samo običajno 230-voltno omrežje, vam zmogljiv profesionalni model, ki zahteva trifazno napajanje, ne bo veliko koristil.
Pri domači delavnici, servisnih posegih in mobilnem delu so zato priročni aparati, ki lahko delujejo na običajnem omrežju. V industrijskem okolju, kjer je ustrezen trifazni priključek že zagotovljen, pa lahko posežete po zmogljivejših rešitvah. Če boste delali na terenu, razmislite tudi o kakovosti električne napeljave, primernih podaljških in morebitni uporabi agregata. Varilni aparat je precej zahtevnejši porabnik od običajnega ročnega električnega orodja, zato napajanje ni podrobnost, ki bi jo bilo dobro preverjati šele po nakupu.
Primeri RO varilnih aparatov SQS glede na način uporabe
Ponudba SQS lepo pokaže, kako širok je lahko razpon RO aparatov. Med modeli so kompaktnejše naprave, namenjene mobilnosti in vsakodnevnim popravilom, pa tudi precej zmogljivejši industrijski aparati. SQS trenutno v kategoriji RO med drugim navaja modele iz družin Lincoln Electric Sprinter, Invertec, LINC in Bester.
Namesto vprašanja, kateri je »najboljši«, je zato koristneje pogledati, kakšno delo mora posamezen aparat opravljati.
| Primer aparata | Kaj je smiselno preveriti | Tipičen profil uporabe |
|---|---|---|
| Lincoln Electric Sprinter 160S | prenosljivost in razpoložljiv tok | vzdrževanje in montaže |
| Lincoln Electric Sprinter 180S | do 180 A in mobilnost | zahtevnejša mobilna dela |
| Lincoln Electric Invertec 170S | robustna izvedba | teren in profesionalna popravila |
| Lincoln Electric Invertec 400SX | visoka zmogljivost in industrijska zasnova | težja industrijska uporaba |
Invertec 170S je denimo zanimiv tam, kjer potrebujete robusten in prenosen aparat za zahtevnejše pogoje dela. Invertec 400SX je že druga kategorija naprave, namenjena težjim industrijskim obremenitvam. Če ju primerjate samo po amperih, je močnejši model očitno pred 170S, vendar to še ne pomeni, da je za človeka, ki aparat vsak dan nosi po terenu in vari predvsem z manjšimi elektrodami, tudi smiselnejši.
Pri Mizarstvu priporočamo, da pri takšnih primerjavah vedno začnete pri svojem najpogostejšem opravilu. Če 80 odstotkov časa varite pri zmernem toku, naj bo aparat predvsem dober v tem območju. Zmogljivost, ki je nikoli ne izkoristite, vam sama po sebi ne prinese boljšega zvara.
Katere lastnosti poleg amperov preveriti pred nakupom?
Ko približno veste, kakšen varilni tok potrebujete, postane izbira precej lažja. Takrat lahko posamezne modele primerjate po lastnostih, ki neposredno vplivajo na udobje in učinkovitost dela.
Preverite predvsem:
- delovni cikel pri toku, ki ga boste najpogosteje uporabljali,
- zahtevano 230- ali 400-voltno napajanje,
- maso in dimenzije, če boste aparat pogosto prenašali,
- funkcije, kot so Hot Start, Arc Force in Anti-Stick, če so na voljo,
- servis, dobavljivost opreme in rezervnih delov.
Če na primer aparat večino časa stoji na istem mestu v delavnici, vam dodatnih nekaj kilogramov ne pomeni veliko. Če pa ga vsak dan nosite po stopnicah, gradbišču ali kmetiji, lahko kompaktnost zelo hitro postane ena glavnih lastnosti. Podobno velja za delovni cikel. Pri nekaj kratkih zvarih na dan vam ni treba izbrati aparata za neprekinjeno industrijsko proizvodnjo. Če pa varite več ur dnevno, bodo prekinitve zaradi hlajenja vplivale na produktivnost in postale bistveno pomembnejše.
Najpogostejša napaka: kupiti aparat samo zaradi visokega maksimalnega toka
Visok maksimalni tok je preprost podatek za primerjavo, zato se kupci hitro ujamejo prav nanj. Toda aparat z več amperi ni avtomatično boljša izbira. Pomembno je, kakšen tok potrebujete, kako dolgo lahko aparat pri njem deluje in kako dobro se ujema z elektrodami, materialom ter okoljem, v katerem boste varili. Na Mizarstvu menimo, da je bolje kupiti ustrezno dimenzioniran aparat z lastnostmi, ki jih boste redno uporabljali, kot bistveno močnejši model, katerega zmogljivosti bodo večino časa ostale neizkoriščene.
Moč izberite glede na elektrodo in način dela
Pri izbiri RO varilnega aparata torej začnite pri svojem delu, ne pri največji številki v tehnični tabeli. Določite materiale, ki jih boste najpogosteje varili, tipične premere elektrod in približen potreben tok. Nato preverite delovni cikel, napajanje in prenosljivost.
Če večinoma delate z elektrodami 2,5 ali 3,2 mm, bodo vaše potrebe precej drugačne od potreb profesionalnega varilca, ki redno uporablja večje elektrode in vari težke konstrukcije. Prav zato ni ene univerzalne moči, ki bi bila prava za vse. Ko boste te zahteve poznali, boste tudi med različnimi RO aparati veliko lažje prepoznali model, ki vam daje dovolj rezerve, ne da bi plačevali za zmogljivost, ki je v praksi ne potrebujete. Tako bo aparat prilagojen vašemu načinu dela, kar je na koncu precej pomembnejše od najvišje številke amperov na ohišju.